Gregor Rakovič na EP zaradi pozabljivosti skoraj ob finalni nastop (intervju)
pogovarjala se je Zala Zaletel Ljubljana

Gregor Rakovič je na evropskem prvenstvu postal prvo ime slovenske moške gimnastične vrste, potem ko se je v Leipzigu na konju z ročaji prebil v finalni boj za odličja. A zaradi lastne pozabljivosti bi bil skoraj ob finalni nastop. Zgodba se je razpletla srečno in Rakovič je po odlični predstavi na svojem prvem EP dosegel uspeh kariere.***
Nekaj dni po prvenstvu stare celine je selektor reprezentance Sebastijan Piletič razkril dramo, ki se je odvijala v ozadju Rakovičevega finalnega nastopa. Mladi telovadec se je skozi kvalifikacije EP med 107 telovadci na konju uspešno prebil v finale. Nato pa izgubil uradno startno številko za finalni boj za odličja.
\"Telovadci morajo na tekmi sami nujno poskrbeti le za tri stvari: da imajo reprezentančni dres, paščke za nastop in seveda startno številko. Jaz sem bil kot vodja ekipe že doma, ko so me iz Nemčije klicali, kaj naj naredijo,\" je v smehu razlagal Piletič.
S smehom je zgodbo - bržkone zaradi srečnega konca - na sprejemu v Ljubljani pospremil tudi Rakovič. \"Startna številka se ni našla, ampak po pravici povedano, če je ne bi pozabil, to ne bi bil jaz. Vsi so se smejali, nihče pravzaprav ni bil zelo presenečen. A glavno, da se je izšlo,\" je v smehu priznal Mariborčan in dodal: \"Če zaradi tega ne bi mogel tekmovati v finalu, bi bilo to res, res hudo.\"
Trener Aljaž Vogrinec ga je takoj pomiril, da bo vse v redu. \"Predpisano je, da moraš iti s številko gor na oder oziroma jo mora pokazati trener. Če ne bi šlo drugače, bi vzel list A4 in gor na roke napisal startno številko. Šli smo do organizatorjev, tam so me vprašali, katero številko imam, pa tudi tega, jasno, nisem vedel. Po ogledu fotografij za nazaj sem nato končno našel, da je moja številka 237,\" je pojasnil Rakovič in dodal, da so nato organizatorji vzeli številko 267, vrezali trojko namesto šestke in jo prelepili čez: \"Kar dobra zgodba!\"
Zdaj si bo številko 237 bržkone zapomnil do konca življenja, zaradi drame pred finalom pa tudi ni imel nič več treme pred nastopom kot sicer.
\"Jaz sem bil tako skoncentriran na svoj nastop, zelo dobro sem se počutil, vsi trenerji in sotekmovalci so me spodbujali in pošiljali dober \'vajb\', da zaradi tega res nisem bil preveč pod stresom. Res je, da je bila mala nevšečnost, malo te spravi v zadrego, ampak ... saj smo nekako vedeli, da se bo izšlo.\"
V Leipzigu se je na konju odvil izjemen finale, saj nihče od osmerice finalistov ni naredil napake, kar se izjemno redko zgodi, Rakovič pa je šel v svojem prvem finalu na orodje zadnji po vrsti med elitno osmerico.
\"Jaz ne spremljam drugih, ki so pred mano. Če jih spremljam, nisem dovolj osredotočen nase in to bi bila prva napaka. Skušam se nekako izolirati in ne sledim razpletu. Če bi, na primer, vsi padli s konja, kar bi pomenilo, da bi moral jaz le ostati na orodju, bi bil to verjetno zame prevelik pritisk, ki si ga sploh ne znam sploh predstavljati,\" je zrelo razmišljanje predstavil Rakovič, ki je na finalni tekmi pred svojim nastopom slišal le za visoko oceno poznejšega evropskega prvaka Hamleta Manukjana.
\"Napovedovalec je bil zelo glasen, ampak zanj sem že tako in tako vedel, da bo zmagal, saj je bil prvi na vseh svetovnih pokalih. Precej brez pritiska sem šel na orodje, malo nervoze sem čutil, ko sem konja prvič namazal in me je iznenada prešinilo: finalist evropskega si!\" je bil odkrit slovenski konjenik.
\"Najbolj pomembno je, da sem šel z veseljem in s širokim nasmeškom na orodje, ko sem si pozneje ogledal posnetek, se vidi, da v nastopu res uživam.\"
Kot je dodal, ga nič ne žrejo manjše izvedbene napake, ki so mu v tesnem plesu tisočink bržkone odnesle kolajno. \"Tako kot lani sem tudi letos na najtežji tekmi sezone pod največjim pritiskom pokazal sestavo tako, kot znam. Ta nastop je bil res moj najboljši doslej, nikoli na treningu nisem naredil boljše sestave, tako da si nimam česa očitati.\"
\"Posamezno po elementih znam seveda še boljše. Tudi ko sem skočil dol z orodja in videl oceno, sem sprva mislil, da bo dovolj za kolajno, pa sem bil peti. To te malo zabije, vseeno pa sem tako zadovoljen sam s sabo, da bolj ne bi mogel biti. Zdaj pa upam na podobno predstavo še na domačem Šalamunovem memorialu,\" se bo konjenik v najboljši formi prikazal še domačemu občinstvu.
Bo zdaj kak večji pritisk, ko mora upravičiti peto mesto v Evropi? \"Nisem pod pritiskom zaradi tekme, bolj sem pod pritiskom zdaj v šoli, ampak tudi tam so zelo obzirni, da se dogovoriti in večino obveznosti bom opravil. Tudi, če bom kaj podaljšal študijsko leto, ni problema,\" je dejal študent 2. letnika mariborske Fakultete za strojništvo, ki bo po Šalamunu nastopil tudi na pokalu Slovenije, nato pa ga končno čaka zaslužen oddih na morju.
\"Letos bom skupaj nabral morda dva tedna prostih dni v letu. Tri dni sem bil prost za božič, za teden dni grem na morje, najbrž še za kakšen podaljšan vikend. Zdaj sem v zagonu, zdaj bi res rad treniral. Za jesensko svetovno prvenstvo načrtujem dvig težavnosti sestave za dve desetinki. Elemente imam že pripravljene, jih že vadim, ampak odvisno, kako se bo izkazalo potem v sestavi,\" je razmišljal Rakovič. (konec)zza/am STA051 2025-06-06/10:00