Obletnica državne pogodbe
Sedmi člen, slaba vest Avstrije
Gospodarstvo savinjske regije je lani zabeležilo umirjeno rast. Prihodke od prodaje so tamkajšnje družbe povečale zlasti na tujem trgu, medtem ko je bila rast prihodkov na domačem trgu precej šibka. Neto čisti dobiček savinjskega gospodarstva je bil nekoliko nižji kot v 2023.***
Kot so navedli v celjski izpostavi Ajpesa, so družbe v savinjski regiji lani ustvarile dobrih 15,9 milijarde evrov prihodkov oz. 750 milijonov evrov več kot leta 2023. Odhodkov je bilo skupaj 15,4 milijarde evrov, kar je skoraj 791 milijonov več kot leta 2023.
Savinjska podjetja, teh je bilo 7490, so leto sklenila s 381 milijonov evrov neto čistega dobička, leta 2023 pa je ta znašal 454 milijonov evrov. Produktivnost se je nekoliko izboljšala, medtem ko se je denarni tok iz poslovanja obdržal na podobni ravni kot leta 2023.
Na področju plačilne discipline in likvidnosti so se razmere v regiji lani razmeroma izboljšale. V povprečju je bilo tako 6,7 odstotka manj družb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi kot leto prej, povprečni dnevni zneski blokad pa so bili nekoliko nižji. Konec leta 2024 je imela v regiji blokiran transakcijski račun vsaka 28. družba, na ravni Slovenije pa vsaka 33. družba.
Nizka brezposelnost in umirjanje gospodarske aktivnosti sta se odrazila pri številu na novo zaposlenih. Teh je bilo v 2024 nekaj manj kot 700, kar je več kot prepolovljeno število glede na leto 2023.
Po več letih rasti zaposlovanja v gradbeništvu se je število zaposlenih v panogi lani skrčilo za skoraj 140 oseb. Večji upad zaposlenih so zaznali tudi v drugih raznovrstnih dejavnostih, prometu in rudarstvu. Največ novih zaposlitev je bilo v predelovalni dejavnosti, nadaljevala se je tudi krepitev delovne sile v gostinstvu. Brez zaposlenih pa je poslovalo 29,2 odstotka družb.
Registriranih brezposelnih v regiji je bilo konec leta 6516, kar je skoraj 500 manj kot leto prej, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 5,2 odstotka.
Po stagnaciji v letu 2023 se je lani okrepila zasebna potrošnja, kar pripisujejo rasti plač in povečanju socialnih transferjev. Rahla rast investicij je bila predvsem rezultat državnih vlaganj, povezanih z obnovitvenimi aktivnostmi po poplavah, so še zapisali v celjski izpostavi Ajpesa. (konec)lpc/mrn STA042 2025-05-17/08:14
Kot so navedli v celjski izpostavi Ajpesa, so družbe v savinjski regiji lani ustvarile dobrih 15,9 milijarde evrov prihodkov oz. 750 milijonov evrov več kot leta 2023. Odhodkov je bilo skupaj 15,4 milijarde evrov, kar je skoraj 791 milijonov več kot leta 2023.
Savinjska podjetja, teh je bilo 7490, so leto sklenila s 381 milijonov evrov neto čistega dobička, leta 2023 pa je ta znašal 454 milijonov evrov. Produktivnost se je nekoliko izboljšala, medtem ko se je denarni tok iz poslovanja obdržal na podobni ravni kot leta 2023.
Na področju plačilne discipline in likvidnosti so se razmere v regiji lani razmeroma izboljšale. V povprečju je bilo tako 6,7 odstotka manj družb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi kot leto prej, povprečni dnevni zneski blokad pa so bili nekoliko nižji. Konec leta 2024 je imela v regiji blokiran transakcijski račun vsaka 28. družba, na ravni Slovenije pa vsaka 33. družba.
Nizka brezposelnost in umirjanje gospodarske aktivnosti sta se odrazila pri številu na novo zaposlenih. Teh je bilo v 2024 nekaj manj kot 700, kar je več kot prepolovljeno število glede na leto 2023.
Po več letih rasti zaposlovanja v gradbeništvu se je število zaposlenih v panogi lani skrčilo za skoraj 140 oseb. Večji upad zaposlenih so zaznali tudi v drugih raznovrstnih dejavnostih, prometu in rudarstvu. Največ novih zaposlitev je bilo v predelovalni dejavnosti, nadaljevala se je tudi krepitev delovne sile v gostinstvu. Brez zaposlenih pa je poslovalo 29,2 odstotka družb.
Registriranih brezposelnih v regiji je bilo konec leta 6516, kar je skoraj 500 manj kot leto prej, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 5,2 odstotka.
Po stagnaciji v letu 2023 se je lani okrepila zasebna potrošnja, kar pripisujejo rasti plač in povečanju socialnih transferjev. Rahla rast investicij je bila predvsem rezultat državnih vlaganj, povezanih z obnovitvenimi aktivnostmi po poplavah, so še zapisali v celjski izpostavi Ajpesa. (konec)lpc/mrn STA042 2025-05-17/08:14