radio
Šou domov po novem brez Anje Ramšak
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fomc) bo na prvem letošnjem zasedanju o denarni politiki, ki se začenja danes, končal pa se bo v sredo, odločal o prihodnjih obrestnih merah. Po splošnem mnenju gospodarskih analitikov v ZDA jih kljub drugačnim zahtevam predsednika ZDA Donalda Trumpa ne bo spreminjal.***
Trump je minuli teden v video nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu izrazil pričakovanje, da bo v ZDA prišlo do znižanja ključne obrestne mere, a ga, kot kaže, ameriški centralni bankirji ne bodo upoštevali. Eden glavnih razlogov za previdnost Federal Reserve (Fed) naj bi bile prav politike novega predsednika ZDA.
Trump napoveduje znižanje davkov, uvedbo visokih carin na uvoz in izvaja izgone nezakonitih priseljencev, kar je po poročanju medijev ponekod že povzročilo manko delovne sile. Vse to lahko pospeši inflacijo, v tem primeru pa se bo centralna banka morala odzvati z višanjem obresti.
Predsednik Feda Jerome Powell, ki bo odločitve o nadaljnji denarni politiki v ZDA predstavil v sredo po koncu zasedanja, je po zadnjem zasedanju Fomc decembra lani dejal, da bodo v nadaljevanju previdni ter da bodo spremljali gibanje inflacije in stanja na trgu delovne sile. Če bosta obe področji ostali trdni, bodo predmet obravnave dodatna nižanja ključne obrestne mere, je napovedal.
Fomc je ključno obrestno mero lani znižal trikrat, tako da je zdaj na ravni med 4,25 do 4,50 odstotka. Trump zahteva dodatno znižanje, in sicer z argumentom, da višje carine na daljši rok znižujejo inflacijo, ker utrjujejo dolar, višji proračunski prilivi pa da bodo znižali javnofinančni primanjkljaj.
Centralna banka s svojo denarno politiko uravnoteženo skrbi za cenovno stabilnost, maksimalno zaposlenost in trajno gospodarsko rast. Ameriški trg delovne sile je trden, skupaj z gospodarsko rastjo, medletna inflacija pa je z rekordne vrednosti 9,1 odstotka poleti 2022 decembra lani upadla pod tri odstotke. Ne glede na padec še ni na Fedovi ciljni vrednosti, ki je pri dveh odstotkih. Do prvega letošnjega znižanja ključne obrestne mere bi tako lahko prišlo šele marca letos. (konec)rp/mrn STA011 2025-01-28/05:00
Trump je minuli teden v video nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu izrazil pričakovanje, da bo v ZDA prišlo do znižanja ključne obrestne mere, a ga, kot kaže, ameriški centralni bankirji ne bodo upoštevali. Eden glavnih razlogov za previdnost Federal Reserve (Fed) naj bi bile prav politike novega predsednika ZDA.
Trump napoveduje znižanje davkov, uvedbo visokih carin na uvoz in izvaja izgone nezakonitih priseljencev, kar je po poročanju medijev ponekod že povzročilo manko delovne sile. Vse to lahko pospeši inflacijo, v tem primeru pa se bo centralna banka morala odzvati z višanjem obresti.
Predsednik Feda Jerome Powell, ki bo odločitve o nadaljnji denarni politiki v ZDA predstavil v sredo po koncu zasedanja, je po zadnjem zasedanju Fomc decembra lani dejal, da bodo v nadaljevanju previdni ter da bodo spremljali gibanje inflacije in stanja na trgu delovne sile. Če bosta obe področji ostali trdni, bodo predmet obravnave dodatna nižanja ključne obrestne mere, je napovedal.
Fomc je ključno obrestno mero lani znižal trikrat, tako da je zdaj na ravni med 4,25 do 4,50 odstotka. Trump zahteva dodatno znižanje, in sicer z argumentom, da višje carine na daljši rok znižujejo inflacijo, ker utrjujejo dolar, višji proračunski prilivi pa da bodo znižali javnofinančni primanjkljaj.
Centralna banka s svojo denarno politiko uravnoteženo skrbi za cenovno stabilnost, maksimalno zaposlenost in trajno gospodarsko rast. Ameriški trg delovne sile je trden, skupaj z gospodarsko rastjo, medletna inflacija pa je z rekordne vrednosti 9,1 odstotka poleti 2022 decembra lani upadla pod tri odstotke. Ne glede na padec še ni na Fedovi ciljni vrednosti, ki je pri dveh odstotkih. Do prvega letošnjega znižanja ključne obrestne mere bi tako lahko prišlo šele marca letos. (konec)rp/mrn STA011 2025-01-28/05:00