Smučarski skoki
Skakalci na SP v Trondheimu ubranili ekipni naslov iz Planice
Evropske članice ZN so v četrtek obsodile ruski veto na dva amandmaja k nedavnemu ameriškemu predlogu resolucije o vojni med Ukrajino in Rusijo. Veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da je vsak veto na besedilo, ki zadeva Ustanovno listino ZN, obžalovanja vreden. Države iz drugih delov sveta so medtem bolj poudarjale, da je čas za konec vojne.***
Stalne članice Varnostnega sveta ZN morajo po novem vedno, ko izkoristijo pravico do veta, to utemeljiti v Generalni skupščini in poslušati kritike. Rusija je 24. februarja vložila veto na dva amandmaja evropskih držav k ameriškemu predlogu resolucije o Ukrajini.
Kratka ameriška resolucije, ki je le pozivala k miru, je bila sprejeta z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi glasovi evropskih držav. Te so predlagale tri amandmaje, od katerih eden - o opredelitvi Rusije, kot agresorja - ni dobil dovolj glasov in Rusiji ni bilo potrebno vložiti veta.
Druga dva amandmaja - o ozemeljski celovitosti Ukrajine in pravičnem miru v skladu z Ustanovno listino ZN - sta dobila dovolj podpore, vendar je Rusija na oba vložila veto.
Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski je zagotovil, da ima njegova država zelo odgovoren odnos do veta in ga brez upravičenih razlogov ne bi nikoli uporabila. Zatrdil je, da se je Rusija 24. februarja odločila za mir.
Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je dejala, da je potrditev njihove resolucije dokaz, da lahko VS ZN še vedno izpolnjuje načela Ustanovne listine ZN glede vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti. \"Naša resolucija je odprla pot za mir,\" je dejala.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je nasprotno zatrdil, da je rusko obnašanje najboljši primer škodljivosti pravice do veta.
\"Rusija je dala veto na vse poskuse sprejetja resolucij od začetka agresije na Ukrajino leta 2014\", je dejal in zatrdil, da bi morali državam, vpletenim v spopade, pravico do veta odvzeti. \"Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci, vendar mir mora biti pravi, ne le beseda,\" je dodal.
Evropski veleposlaniki so po vrsti obsodili Rusijo zaradi uporabe veta, Žbogar pa je dejal, da je veto na besedilo, ki zadeva Ustanovno listino ZN, vreden obsojanja.
Po njegovih besedah je po treh letih vojne čas za pravičen in trajen mir. Slovenija se je zato vključila v proces sprejemanja ameriške resolucije, katere cilj podpira, vendar obžaluje, da ni imela usmeritev, je pojasnil.
\"Če ne več kam greš, je vsaka pot dobra,\" je dejal in dodal, da bi morala resolucija vsaj določiti, da morajo mirovna pogajanja potekati v skladu z Ustanovno listino ZN.
\"Zato smo predlagali amandmaje, ki jih je Generalna skupščina potrdila, Varnostni svet pa ne in zaradi tega smo se vzdržali,\" je še povedal, a obenem izrazil zadovoljstvo, da se VS ZN končno premika proti svoji glavni nalogi - pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini. (konec)rp/msc STA045 2025-03-07/08:58
Stalne članice Varnostnega sveta ZN morajo po novem vedno, ko izkoristijo pravico do veta, to utemeljiti v Generalni skupščini in poslušati kritike. Rusija je 24. februarja vložila veto na dva amandmaja evropskih držav k ameriškemu predlogu resolucije o Ukrajini.
Kratka ameriška resolucije, ki je le pozivala k miru, je bila sprejeta z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi glasovi evropskih držav. Te so predlagale tri amandmaje, od katerih eden - o opredelitvi Rusije, kot agresorja - ni dobil dovolj glasov in Rusiji ni bilo potrebno vložiti veta.
Druga dva amandmaja - o ozemeljski celovitosti Ukrajine in pravičnem miru v skladu z Ustanovno listino ZN - sta dobila dovolj podpore, vendar je Rusija na oba vložila veto.
Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski je zagotovil, da ima njegova država zelo odgovoren odnos do veta in ga brez upravičenih razlogov ne bi nikoli uporabila. Zatrdil je, da se je Rusija 24. februarja odločila za mir.
Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je dejala, da je potrditev njihove resolucije dokaz, da lahko VS ZN še vedno izpolnjuje načela Ustanovne listine ZN glede vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti. \"Naša resolucija je odprla pot za mir,\" je dejala.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je nasprotno zatrdil, da je rusko obnašanje najboljši primer škodljivosti pravice do veta.
\"Rusija je dala veto na vse poskuse sprejetja resolucij od začetka agresije na Ukrajino leta 2014\", je dejal in zatrdil, da bi morali državam, vpletenim v spopade, pravico do veta odvzeti. \"Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci, vendar mir mora biti pravi, ne le beseda,\" je dodal.
Evropski veleposlaniki so po vrsti obsodili Rusijo zaradi uporabe veta, Žbogar pa je dejal, da je veto na besedilo, ki zadeva Ustanovno listino ZN, vreden obsojanja.
Po njegovih besedah je po treh letih vojne čas za pravičen in trajen mir. Slovenija se je zato vključila v proces sprejemanja ameriške resolucije, katere cilj podpira, vendar obžaluje, da ni imela usmeritev, je pojasnil.
\"Če ne več kam greš, je vsaka pot dobra,\" je dejal in dodal, da bi morala resolucija vsaj določiti, da morajo mirovna pogajanja potekati v skladu z Ustanovno listino ZN.
\"Zato smo predlagali amandmaje, ki jih je Generalna skupščina potrdila, Varnostni svet pa ne in zaradi tega smo se vzdržali,\" je še povedal, a obenem izrazil zadovoljstvo, da se VS ZN končno premika proti svoji glavni nalogi - pravičnemu in trajnemu miru v Ukrajini. (konec)rp/msc STA045 2025-03-07/08:58