Kranj
Ikone kranjskih avtobusov: Marko Aljančič
Evropa ob tretji obletnici vojne zavezana nadaljnji podpori Ukrajini (zbirno)
pripravil Marko Stanojević Kijev/Ljubljana/Bruselj/London
24.02.2025, 18:01
Ob današnji tretji obletnici začetka ruske agresije na Ukrajino je Kijev obiskalo več evropskih voditeljev, ki so napadeni državi izrazili nadaljnjo podporo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem pozdravil tri leta ukrajinskega upora in junaštva, zunanji ministri EU pa so v Bruslju sprejeli 16. sveženj sankcij proti Rusiji.***
Zelenski je ob današnji obletnici pozdravil tri leta upora in junaštva svoje države. V objavi na družbenih omrežjih se je zahvalil vsem, ki branijo in podpirajo Ukrajino. Zahod je pozval, naj pri podpori vztraja, dokler ukrajinskega ozemlja ne zapusti zadnji ruski vojak.
V luči obletnice so se danes na vrhu Obrambna in varnostna strategija enotnosti v Kijevu mudili številni evropski voditelji, na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.
Zelenski je voditeljem povedal, da ruski predsednik Vladimir Putin Ukrajini ne bo dal miru v zameno za nekaj, temveč si ga bo morala ta priboriti z močjo, modrostjo in enotnostjo. Kot prvi korak za končanje vojne je predlagal izmenjavo vseh vojnih ujetnikov.
Von der Leyen je na poti v ukrajinsko prestolnico pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči. Na samem srečanju je nato napovedala pomoč v višini 3,5 milijarde evrov, ki ga bo Ukrajina prejela marca.
Napovedala je tudi predstavitev celovitega načrta za povečanje evropske proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti. Od tega bo imela po njenih besedah koristi tudi Ukrajina.
Dejala je še, da ne želi govoriti o datumu vstopa Ukrajine v unijo, saj je širitev proces, ki temelji na dosežkih držav kandidatk. Kljub temu je dodala, da bi lahko Ukrajina, če bo še naprej tako hitro in kakovostno izpolnjevala pogoje, v EU vstopila tudi pred letom 2030.
Zavezanost podpori Ukrajini je izrazil tudi Costa. Ob tem se je zavzel za imenovanje skupnega evropskega odposlanca za pogajanja o vojni, o čemer bodo voditelji članic EU razpravljali na izrednem vrhu 6. marca.
Evropska komisija je medtem napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki naj bi do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v omrežje EU. Pospešil naj bi tudi nadaljnje vključevanje Ukrajine v plinski sektor EU.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je med obiskom povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Po njeni oceni bo sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo ter postavil temelje za njeno obnovo in pospešeno vključevanje v EU.
Nekateri voditelji so se srečanja v Kijevu udeležili virtualno, med njimi premier Robert Golob. V nagovoru prek video povezave je izrazil solidarnost z Ukrajino, ki da brani skupne vrednote - svobodo, demokracijo in človekove pravice. Zagotovil je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za trajen in pravičen mir.
Sporočilo podpore je Ukrajini namenila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah je nujno, da se vojne čim prej konča in se oblikuje dogovor med stranema o prihodnosti medsebojnih odnosov. Poudarila je, da mora biti Ukrajina v iskanju dogovora enakopraven sogovornik.
Podporo Ukrajini je izrazil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je med obiskom v Ankari dejal, da je Rusija pripravljena na pogajanja o vojni, vendar se bo bojevati prenehala šele, ko ji bo mirovni dogovor ustrezal.
Zunanji ministri EU so medtem v Bruslju sprejeli 16. sveženj sankcij proti Moskvi, namenjen zlasti preprečevanju izogibanja uveljavljenim ukrepom. Vključuje prepoved poslovanja z ruskimi pristanišči in letališči, ki se uporabljajo za transport dronov, raket in z njimi povezane tehnologije, ter za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države.
Omejitve je EU uvedla tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme za iskanje nafte in plina.
Obenem so ministri podprli predlog visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu v letošnjem letu. Ta po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.
Po besedah Kallas bodo o podrobnostih načrta v začetku marca razpravljali voditelji EU, sama pa bo o njem še ta teden govorila z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem.
Zasedanja v Bruslju se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in povedala, da ima Evropa glede Ukrajine jasna stališča, od katerih ne bo odstopala. Po njenem mnenju mora držati skupaj tudi pri današnjih glasovanjih o predlogih resolucij ob obletnici vojne v Združenih narodih.
Poleg Bruslja je nov obsežen sveženj sankcij proti Rusiji danes uvedlo tudi Združeno kraljestvo. Po navedbah zunanjega ministrstva v Londonu je sveženj 107 ukrepov usmerjen proti proizvajalcem in dobaviteljem opreme, potrebne za vzdrževanje ruskega vojaškega stroja, v tretjih državah. Med sankcioniranimi je tudi t. i. ruska flota v senci. (konec)msc/vb/rpe/blm/sk/lkr STA162 2025-02-24/18:00
Zelenski je ob današnji obletnici pozdravil tri leta upora in junaštva svoje države. V objavi na družbenih omrežjih se je zahvalil vsem, ki branijo in podpirajo Ukrajino. Zahod je pozval, naj pri podpori vztraja, dokler ukrajinskega ozemlja ne zapusti zadnji ruski vojak.
V luči obletnice so se danes na vrhu Obrambna in varnostna strategija enotnosti v Kijevu mudili številni evropski voditelji, na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo.
Zelenski je voditeljem povedal, da ruski predsednik Vladimir Putin Ukrajini ne bo dal miru v zameno za nekaj, temveč si ga bo morala ta priboriti z močjo, modrostjo in enotnostjo. Kot prvi korak za končanje vojne je predlagal izmenjavo vseh vojnih ujetnikov.
Von der Leyen je na poti v ukrajinsko prestolnico pozvala k močnejši podpori Ukrajini in poudarila nujnost povečanja vojaške pomoči. Na samem srečanju je nato napovedala pomoč v višini 3,5 milijarde evrov, ki ga bo Ukrajina prejela marca.
Napovedala je tudi predstavitev celovitega načrta za povečanje evropske proizvodnje orožja in obrambnih zmogljivosti. Od tega bo imela po njenih besedah koristi tudi Ukrajina.
Dejala je še, da ne želi govoriti o datumu vstopa Ukrajine v unijo, saj je širitev proces, ki temelji na dosežkih držav kandidatk. Kljub temu je dodala, da bi lahko Ukrajina, če bo še naprej tako hitro in kakovostno izpolnjevala pogoje, v EU vstopila tudi pred letom 2030.
Zavezanost podpori Ukrajini je izrazil tudi Costa. Ob tem se je zavzel za imenovanje skupnega evropskega odposlanca za pogajanja o vojni, o čemer bodo voditelji članic EU razpravljali na izrednem vrhu 6. marca.
Evropska komisija je medtem napovedala sveženj o energetski varnosti in integraciji za Ukrajino, ki naj bi do začetka leta 2027 omogočil popolno vključitev trgov z električno energijo Ukrajine in Moldavije v omrežje EU. Pospešil naj bi tudi nadaljnje vključevanje Ukrajine v plinski sektor EU.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je med obiskom povedala, da so v negotovih časih zanesljivi prijatelji še pomembnejši. Po njeni oceni bo sveženj Ukrajini pomagal pridobiti nadzor nad dolgoročno oskrbo z energijo ter postavil temelje za njeno obnovo in pospešeno vključevanje v EU.
Nekateri voditelji so se srečanja v Kijevu udeležili virtualno, med njimi premier Robert Golob. V nagovoru prek video povezave je izrazil solidarnost z Ukrajino, ki da brani skupne vrednote - svobodo, demokracijo in človekove pravice. Zagotovil je, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za trajen in pravičen mir.
Sporočilo podpore je Ukrajini namenila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah je nujno, da se vojne čim prej konča in se oblikuje dogovor med stranema o prihodnosti medsebojnih odnosov. Poudarila je, da mora biti Ukrajina v iskanju dogovora enakopraven sogovornik.
Podporo Ukrajini je izrazil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je med obiskom v Ankari dejal, da je Rusija pripravljena na pogajanja o vojni, vendar se bo bojevati prenehala šele, ko ji bo mirovni dogovor ustrezal.
Zunanji ministri EU so medtem v Bruslju sprejeli 16. sveženj sankcij proti Moskvi, namenjen zlasti preprečevanju izogibanja uveljavljenim ukrepom. Vključuje prepoved poslovanja z ruskimi pristanišči in letališči, ki se uporabljajo za transport dronov, raket in z njimi povezane tehnologije, ter za izogibanje cenovni kapici skupine G7, namenjeni omejevanju izvoza ruske nafte v tretje države.
Omejitve je EU uvedla tudi pri izvozu blaga in tehnologije na področju energetike, predvsem programske opreme za iskanje nafte in plina.
Obenem so ministri podprli predlog visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu v letošnjem letu. Ta po neuradnih informacijah vključuje najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva, sisteme protizračne obrambe ter urjenje ukrajinskih vojakov.
Po besedah Kallas bodo o podrobnostih načrta v začetku marca razpravljali voditelji EU, sama pa bo o njem še ta teden govorila z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem.
Zasedanja v Bruslju se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in povedala, da ima Evropa glede Ukrajine jasna stališča, od katerih ne bo odstopala. Po njenem mnenju mora držati skupaj tudi pri današnjih glasovanjih o predlogih resolucij ob obletnici vojne v Združenih narodih.
Poleg Bruslja je nov obsežen sveženj sankcij proti Rusiji danes uvedlo tudi Združeno kraljestvo. Po navedbah zunanjega ministrstva v Londonu je sveženj 107 ukrepov usmerjen proti proizvajalcem in dobaviteljem opreme, potrebne za vzdrževanje ruskega vojaškega stroja, v tretjih državah. Med sankcioniranimi je tudi t. i. ruska flota v senci. (konec)msc/vb/rpe/blm/sk/lkr STA162 2025-02-24/18:00