Glasova kolesarjenja
Kolesarjenje Baltik 2024, 11. del
EU bo po vrhu razpravo o pregledu sporazuma z Izraelom nadaljevala na ministrski ravni (zbirno)
pišeta Blaž Mohorčič in Simona Grmek Bruselj
27.06.2025, 02:41
EU bo po četrtkovem zasedanju Evropskega sveta julija na ravni zunanjih ministrov nadaljevala razpravo o pregledu pridružitvenega sporazuma z Izraelom, ki je pokazal kršitve človekovih pravic s strani Izraela. Voditelji članic so ob tem na vrhu z izjemo Madžarske podprli Ukrajino na njeni poti v EU, govorili pa so tudi o trgovini z ZDA.***
Voditelji članic EU, med njimi premier Robert Golob, so se na zasedanju v Bruslju seznanili s poročilom o nedavno zaključenem pregledu izvajanja pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ga je spričo katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi maja sprožila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
\"Humanitarne razmere so tam katastrofalne in kršijo se človekove pravice,\" je o ugotovitvah pregleda po zasedanju povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Napovedal je, da bodo zunanji ministri julija razpravljali o nadaljnjih korakih, kar so jim v sklepih vrha naložili tudi voditelji.
Konkretnih ukrepov proti Izraelu, ki jih zahteva Slovenija in še nekaj drugih članic, v skladu z napovedmi niso sprejeli.
\"Stališče Slovenije je nedvoumno. Ker gre za kršitve, moramo biti pri ukrepanju hitri in odločni. Najmanj, kar pričakujemo, je zamrznitev trgovinskega dela sporazuma,\" je glede pregleda poudaril Golob.
Če EU do sredine julija ne bo ukrepala, bodo Slovenija in še nekatere podobno misleče države morale to storiti same, je zatrdil.
Njegov španski kolega Pedro Sanchez pa je dejal, da poročilo o pregledu sporazuma obravnava \"katastrofalne razmere zaradi genocida, ki se odvija v Gazi\". Po njegovih besedah je več kot očitno, da Izrael krši svoje obveznosti in da bi morala EU takoj začasno prekiniti pridružitveni sporazum.
Za popolno prekinitev sporazuma med EU in Izraelom je sicer potrebno soglasje vseh 27 držav, kar pa se spričo različnih stališč med članicami glede tega vprašanja zdi malo verjetno.
Avstrijski kancler Christian Stocker je denimo menil, da z začasno prekinitvijo sporazuma z Izraelom ne moremo pričakovati izboljšanja razmer v Gazi. \"Menim, da je treba komunikacijske kanale ohraniti odprte,\" je dejal.
Voditelji so v sprejetih sklepih pozdravili tudi prenehanje sovražnosti med Iranom in Izraelom ter vse strani pozvali, naj spoštujejo mednarodno pravo in se vzdržijo dejanj, ki bi lahko privedla do novega zaostrovanja. EU bo še naprej prispevala k diplomatskim prizadevanjem za zmanjšanje napetosti in iskanje trajne rešitve za iransko jedrsko vprašanje, kar je mogoče doseči le s pogajanji, so poudarili.
Skupnih sklepov o Ukrajini medtem sedemindvajseterica voditeljev zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana znova ni sprejela. Orban je ob prihodu na zasedanje dejal, da ima močan mandat madžarskih volivcev, da v Bruslju nasprotuje vstopu Ukrajine v povezavo. Kot je povedal, je 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili vladnega posvetovanja o članstvu Ukrajine v EU, temu nasprotovalo.
Voditelji 26 članic so tako sprejeli posebno izjavo, v kateri so Svet EU pozvali, naj sprejme naslednje korake v okviru približevanja Ukrajine uniji. Seznanili so se z oceno Evropske komisije, da je prvi sklop poglavij v okviru pristopnih pogajanj, ki obsega temeljna vprašanja, pripravljen za odprtje.
\"Komisija vztraja pri odprtju prvega sklopa pogajalskih poglavij, saj je Ukrajina opravila svojo nalogo. To moramo zdaj storiti še mi, saj pristopni proces temelji na zaslugah in Ukrajina si zasluži premik naprej,\" je po zasedanju povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Z rusko agresijo na Ukrajino je močno prepletena krepitev varnosti in obrambe EU, o kateri so voditelji držav članic unije govorili po sredinem vrhu zveze Nato v Haagu. Na njem so se zaveznice zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Članice unije so se od marčnega vrha dogovorile o vzpostavitvi finančnega mehanizma, v katerem jim bo na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme in obrambnih zmogljivosti.
Po besedah von der Leyen je doslej interes za najem posojil izrazilo deset članic, pričakuje pa, da jih bo to storilo še več.
Mehanizem SAFE je skupaj s prožnostjo evropskih fiskalnih pravil za potrebe povečanja naložb v obrambo del načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi v prihodnjih letih prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb na tem področju.
\"A to še ni konec zgodbe. Iti moramo še dlje in zagotoviti sredstva za izpolnitev naših ciljev,\" je povedal Costa. Zato so komisiji naložili, naj do oktobrskega vrha pripravi načrt z možnimi nadaljnjimi ukrepi, tudi na področju financiranja, je pojasnil.
Med številnimi temami četrtkovega zasedanja je bila še krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer so voditelji veliko pozornosti namenili pogajanjem z ZDA o carinah, ki so jih te uvedle za uvoz v državo. Čez manj kot dva tedna se bo namreč iztekel rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil za sklenitev dogovora.
\"Naše današnje sporočilo je jasno. Pripravljeni smo na sklenitev dogovora. Obenem se pripravljamo na možnost, da ne bo dosežen zadovoljiv sporazum,\" je poudarila predsednica komisije. (konec)blm/sg/sg STA016 2025-06-27/02:40
Voditelji članic EU, med njimi premier Robert Golob, so se na zasedanju v Bruslju seznanili s poročilom o nedavno zaključenem pregledu izvajanja pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ga je spričo katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi maja sprožila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
\"Humanitarne razmere so tam katastrofalne in kršijo se človekove pravice,\" je o ugotovitvah pregleda po zasedanju povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Napovedal je, da bodo zunanji ministri julija razpravljali o nadaljnjih korakih, kar so jim v sklepih vrha naložili tudi voditelji.
Konkretnih ukrepov proti Izraelu, ki jih zahteva Slovenija in še nekaj drugih članic, v skladu z napovedmi niso sprejeli.
\"Stališče Slovenije je nedvoumno. Ker gre za kršitve, moramo biti pri ukrepanju hitri in odločni. Najmanj, kar pričakujemo, je zamrznitev trgovinskega dela sporazuma,\" je glede pregleda poudaril Golob.
Če EU do sredine julija ne bo ukrepala, bodo Slovenija in še nekatere podobno misleče države morale to storiti same, je zatrdil.
Njegov španski kolega Pedro Sanchez pa je dejal, da poročilo o pregledu sporazuma obravnava \"katastrofalne razmere zaradi genocida, ki se odvija v Gazi\". Po njegovih besedah je več kot očitno, da Izrael krši svoje obveznosti in da bi morala EU takoj začasno prekiniti pridružitveni sporazum.
Za popolno prekinitev sporazuma med EU in Izraelom je sicer potrebno soglasje vseh 27 držav, kar pa se spričo različnih stališč med članicami glede tega vprašanja zdi malo verjetno.
Avstrijski kancler Christian Stocker je denimo menil, da z začasno prekinitvijo sporazuma z Izraelom ne moremo pričakovati izboljšanja razmer v Gazi. \"Menim, da je treba komunikacijske kanale ohraniti odprte,\" je dejal.
Voditelji so v sprejetih sklepih pozdravili tudi prenehanje sovražnosti med Iranom in Izraelom ter vse strani pozvali, naj spoštujejo mednarodno pravo in se vzdržijo dejanj, ki bi lahko privedla do novega zaostrovanja. EU bo še naprej prispevala k diplomatskim prizadevanjem za zmanjšanje napetosti in iskanje trajne rešitve za iransko jedrsko vprašanje, kar je mogoče doseči le s pogajanji, so poudarili.
Skupnih sklepov o Ukrajini medtem sedemindvajseterica voditeljev zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana znova ni sprejela. Orban je ob prihodu na zasedanje dejal, da ima močan mandat madžarskih volivcev, da v Bruslju nasprotuje vstopu Ukrajine v povezavo. Kot je povedal, je 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili vladnega posvetovanja o članstvu Ukrajine v EU, temu nasprotovalo.
Voditelji 26 članic so tako sprejeli posebno izjavo, v kateri so Svet EU pozvali, naj sprejme naslednje korake v okviru približevanja Ukrajine uniji. Seznanili so se z oceno Evropske komisije, da je prvi sklop poglavij v okviru pristopnih pogajanj, ki obsega temeljna vprašanja, pripravljen za odprtje.
\"Komisija vztraja pri odprtju prvega sklopa pogajalskih poglavij, saj je Ukrajina opravila svojo nalogo. To moramo zdaj storiti še mi, saj pristopni proces temelji na zaslugah in Ukrajina si zasluži premik naprej,\" je po zasedanju povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Z rusko agresijo na Ukrajino je močno prepletena krepitev varnosti in obrambe EU, o kateri so voditelji držav članic unije govorili po sredinem vrhu zveze Nato v Haagu. Na njem so se zaveznice zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Članice unije so se od marčnega vrha dogovorile o vzpostavitvi finančnega mehanizma, v katerem jim bo na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme in obrambnih zmogljivosti.
Po besedah von der Leyen je doslej interes za najem posojil izrazilo deset članic, pričakuje pa, da jih bo to storilo še več.
Mehanizem SAFE je skupaj s prožnostjo evropskih fiskalnih pravil za potrebe povečanja naložb v obrambo del načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi v prihodnjih letih prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb na tem področju.
\"A to še ni konec zgodbe. Iti moramo še dlje in zagotoviti sredstva za izpolnitev naših ciljev,\" je povedal Costa. Zato so komisiji naložili, naj do oktobrskega vrha pripravi načrt z možnimi nadaljnjimi ukrepi, tudi na področju financiranja, je pojasnil.
Med številnimi temami četrtkovega zasedanja je bila še krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri čemer so voditelji veliko pozornosti namenili pogajanjem z ZDA o carinah, ki so jih te uvedle za uvoz v državo. Čez manj kot dva tedna se bo namreč iztekel rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil za sklenitev dogovora.
\"Naše današnje sporočilo je jasno. Pripravljeni smo na sklenitev dogovora. Obenem se pripravljamo na možnost, da ne bo dosežen zadovoljiv sporazum,\" je poudarila predsednica komisije. (konec)blm/sg/sg STA016 2025-06-27/02:40