Gorenjsko zdravstvo
Iščejo zdravnike na več področjih
Energetsko intenzivna industrija državno nadomestilo namenja za zeleni prehod Kidričevo
23.05.2025, 14:54
Energetsko intenzivna industrija sredstva državnega nadomestila za kritje posrednih stroškov emisij namenja investicijam v tehnologije zelenega prehoda, so po današnjem obisku generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal in pristojnega ministra Bojana Kumra v Talumu sporočili iz GZS. Pozvali so, naj bo nadomestilo na voljo tudi v naslednjih letih.***
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Nahtigal ter minister za okolje, podnebje in energijo Kumer sta si v Talumu ogledala naložbe v zeleni prehod, ki jih je kidričevski proizvajalec izdelkov iz aluminija sofinanciral iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.
\"Obisk v Talumu in prikaz investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila posrednih stroškov emisij po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, so jasen dokaz, da se ta industrija zaveda pomena razogljičenja in je na pravi poti. Zato je nujno, da energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja,\" je dejala Nahtigal.
Poudarila je, da so projekti zelenega prehoda ključni za uvajanje okolju prijaznejše tehnologije in nadaljnje korake na poti k razogljičenju.
Kot so navedli v GZS, so upravičena podjetja nadomestilo v celoti namenila investicijam v tehnologije zelenega prehoda, kot so projekti razogličenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik kot tudi projekti samooskrbovanja z električno energijo.
Nahtigal in Kumer bosta po navedbah zbornice junija obiskala tudi Sij Acroni in Papirnico Vevče. Tako kot Talum sta tudi ti dve družbi med upravičenci do nadomestila posrednih stroškov emisij - gre za nadomestilo za kritje posrednih stroškov iz naslova višjih cen elektrike, ki so posledica vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov.
Razogljičenje v energetsko intenzivnih podjetjih je dolgotrajen proces, povezan z visokimi stroški in zahtevnimi posegi, hkrati ta podjetja v tem času čutijo največjo težo nekonkurenčnih pogojev poslovanja v Sloveniji in Evropi, pravijo v GZS.
Ker se veljavna uredba, na podlagi katere se izplačuje nadomestilo, letos izteče, zbornica skupaj s Talumom in drugimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030. \"Na ta način bo lahko industrija nadaljevala investicije v okolju prijaznejše tehnologije ob hkratni ohranitvi proizvodnje,\" pravijo v GZS.
Vlada je v četrtek sklenila, da se za to nadomestilo za leto 2024 nameni 26 milijonov evrov. V ta namen se lahko iz sklada za podnebne spremembe letno nameni do 25 odstotkov prihodkov od prodaje pravic do emisije na dražbah v posameznem letu.
Evropska komisija je leta 2023 odobrila slovensko shemo pomoči podjetjem zaradi posrednih stroškov emisij v vrednosti 99,15 milijona evrov. Vlada uredba je izplačilo nadomestila določila za leta 2022, 2023 in 2024, in sicer so izplačana za preteklo leto, tako da bodo zadnja v letošnjem letu.
Za leto 2022 je bilo 17 upravičencem izplačanih 25,8 milijona evrov, za leto 2023 pa 16 upravičencem 25,4 milijona evrov. (konec)jb/mrn STA155 2025-05-23/14:53
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Nahtigal ter minister za okolje, podnebje in energijo Kumer sta si v Talumu ogledala naložbe v zeleni prehod, ki jih je kidričevski proizvajalec izdelkov iz aluminija sofinanciral iz namenskih sredstev za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.
\"Obisk v Talumu in prikaz investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila posrednih stroškov emisij po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, so jasen dokaz, da se ta industrija zaveda pomena razogljičenja in je na pravi poti. Zato je nujno, da energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja,\" je dejala Nahtigal.
Poudarila je, da so projekti zelenega prehoda ključni za uvajanje okolju prijaznejše tehnologije in nadaljnje korake na poti k razogljičenju.
Kot so navedli v GZS, so upravičena podjetja nadomestilo v celoti namenila investicijam v tehnologije zelenega prehoda, kot so projekti razogličenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik kot tudi projekti samooskrbovanja z električno energijo.
Nahtigal in Kumer bosta po navedbah zbornice junija obiskala tudi Sij Acroni in Papirnico Vevče. Tako kot Talum sta tudi ti dve družbi med upravičenci do nadomestila posrednih stroškov emisij - gre za nadomestilo za kritje posrednih stroškov iz naslova višjih cen elektrike, ki so posledica vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov.
Razogljičenje v energetsko intenzivnih podjetjih je dolgotrajen proces, povezan z visokimi stroški in zahtevnimi posegi, hkrati ta podjetja v tem času čutijo največjo težo nekonkurenčnih pogojev poslovanja v Sloveniji in Evropi, pravijo v GZS.
Ker se veljavna uredba, na podlagi katere se izplačuje nadomestilo, letos izteče, zbornica skupaj s Talumom in drugimi upravičenci vlado poziva k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030. \"Na ta način bo lahko industrija nadaljevala investicije v okolju prijaznejše tehnologije ob hkratni ohranitvi proizvodnje,\" pravijo v GZS.
Vlada je v četrtek sklenila, da se za to nadomestilo za leto 2024 nameni 26 milijonov evrov. V ta namen se lahko iz sklada za podnebne spremembe letno nameni do 25 odstotkov prihodkov od prodaje pravic do emisije na dražbah v posameznem letu.
Evropska komisija je leta 2023 odobrila slovensko shemo pomoči podjetjem zaradi posrednih stroškov emisij v vrednosti 99,15 milijona evrov. Vlada uredba je izplačilo nadomestila določila za leta 2022, 2023 in 2024, in sicer so izplačana za preteklo leto, tako da bodo zadnja v letošnjem letu.
Za leto 2022 je bilo 17 upravičencem izplačanih 25,8 milijona evrov, za leto 2023 pa 16 upravičencem 25,4 milijona evrov. (konec)jb/mrn STA155 2025-05-23/14:53