KEGLJANJE
Kamničanke in Kranjčani zasluženo v četrtfinalu
EEA: Slovenija od leta 2005 skoraj prepolovila umrljivost zaradi onesnaženega zraka Ljubljana/Koebenhavn
10.12.2024, 15:24
Stopnja umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati dolgotrajni izpostavljenosti delcem PM2,5, se je v Sloveniji med letoma 2005 in 2022 zmanjšala za 45 odstotkov, v najnovejšem poročilu ocenjuje EEA. Kot je za STA ocenil dekan Fakultete za znanosti o okolju Griša Močnik, je vsak napredek dobrodošel, vendar je takšno zmanjšanje bistveno preskromno.***
Kratkoročnejša primerjava pokaže, da se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5, v Sloveniji leta 2022 glede na leto prej povečalo za 90 na 1280, je razvidno iz danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA).
\"To je velika številka, ki potrjuje, da zrak od vseh dejavnikov, tudi vode, najbolj vpliva na naše zdravje,\" je dejal dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere, ki delujeta pod okriljem Univerze v Novi Gorici, Močnik.
Delci PM2,5, glavno onesnaževalo zraka, so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. Ker so zelo majhni, iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, kjer med drugim povzročajo oksidativni stres in vnetja.
Poleg njih sta ključni onesnaževali zraka še dušikov dioksid, katerega glavni vir je promet, ter ozon, ki je problematičen predvsem v bolj sončnih in vročih obdobjih. Dolgotrajni izpostavljenosti onesnaženosti z dušikovim dioksidom je bilo mogoče po ocenah EEA v Sloveniji leta 2022 pripisati 140 smrti (leto prej 160), onesnaženosti z ozonom pa 340 (leto prej 140).
Na ravni EU je bilo mogoče leta 2022 dolgotrajni izpostavljenosti onesnaženosti z delci PM2,5 pripisati 239.000 smrti (leto prej 253.000), onesnaženosti z dušikovim dioksidom 48.000 smrti (leto prej 52.000), onesnaženosti z ozonom pa 70.000 (leto prej 22.000).
Ukrepi, usmerjeni v zmanjšanje onesnaževanja, niso poceni, a to ne bi smel biti izgovor, je prepričan Močnik. \"Poleg tega se takšne naložbe povrnejo razmeroma kmalu,\" je dodal.
EEA je ob današnji objavi poročila izpostavila tudi posledice onesnaženosti zraka za stanje ekosistemov. Dušik v zraku, ki se nalaga v ekosistemih, poveča obremenitev s hranili, kar povzroči spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov. Med bolj opaznimi so spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na določenem območju. 73 odstotkov ekosistemov v EU je bilo leta 2022 izpostavljenih kritičnim tovrstnim obremenitvam.
Agencija kot kazalnik vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme med drugim uporablja izgubo pridelka krompirja. V Sloveniji je bilo po njenih ocenah leta 2022 zaradi prevelike izpostavljenosti ozonu izgubljenega devet odstotkov pridelka krompirja, kar pomeni približno 1,2 milijona evrov gospodarske škode.
Objava najnovejšega poročila EEA sovpada z današnjim začetkom veljavnosti novih pravil EU o kakovosti zraka, ki določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi. Med drugim prinašajo tudi uvedbo dodatnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih, podatki o tem pa bodo bolj primerljivi na ravni EU.
Griša nova pravila pozdravlja, a si želi, da bi jih še zaostrili. Kot je dejal, si predvsem želi, da se mesta ne bi le primerjala med seboj po kakovosti zraka. \"Navsezadnje je dejstvo, da ni mejne vrednosti, pod katero bi bilo vse v redu,\" je poudaril. (konec)mlu/bg STA131 2024-12-10/15:23
Kratkoročnejša primerjava pokaže, da se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5, v Sloveniji leta 2022 glede na leto prej povečalo za 90 na 1280, je razvidno iz danes objavljenega poročila Evropske agencije za okolje (EEA).
\"To je velika številka, ki potrjuje, da zrak od vseh dejavnikov, tudi vode, najbolj vpliva na naše zdravje,\" je dejal dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere, ki delujeta pod okriljem Univerze v Novi Gorici, Močnik.
Delci PM2,5, glavno onesnaževalo zraka, so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. Ker so zelo majhni, iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, kjer med drugim povzročajo oksidativni stres in vnetja.
Poleg njih sta ključni onesnaževali zraka še dušikov dioksid, katerega glavni vir je promet, ter ozon, ki je problematičen predvsem v bolj sončnih in vročih obdobjih. Dolgotrajni izpostavljenosti onesnaženosti z dušikovim dioksidom je bilo mogoče po ocenah EEA v Sloveniji leta 2022 pripisati 140 smrti (leto prej 160), onesnaženosti z ozonom pa 340 (leto prej 140).
Na ravni EU je bilo mogoče leta 2022 dolgotrajni izpostavljenosti onesnaženosti z delci PM2,5 pripisati 239.000 smrti (leto prej 253.000), onesnaženosti z dušikovim dioksidom 48.000 smrti (leto prej 52.000), onesnaženosti z ozonom pa 70.000 (leto prej 22.000).
Ukrepi, usmerjeni v zmanjšanje onesnaževanja, niso poceni, a to ne bi smel biti izgovor, je prepričan Močnik. \"Poleg tega se takšne naložbe povrnejo razmeroma kmalu,\" je dodal.
EEA je ob današnji objavi poročila izpostavila tudi posledice onesnaženosti zraka za stanje ekosistemov. Dušik v zraku, ki se nalaga v ekosistemih, poveča obremenitev s hranili, kar povzroči spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov. Med bolj opaznimi so spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na določenem območju. 73 odstotkov ekosistemov v EU je bilo leta 2022 izpostavljenih kritičnim tovrstnim obremenitvam.
Agencija kot kazalnik vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme med drugim uporablja izgubo pridelka krompirja. V Sloveniji je bilo po njenih ocenah leta 2022 zaradi prevelike izpostavljenosti ozonu izgubljenega devet odstotkov pridelka krompirja, kar pomeni približno 1,2 milijona evrov gospodarske škode.
Objava najnovejšega poročila EEA sovpada z današnjim začetkom veljavnosti novih pravil EU o kakovosti zraka, ki določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi. Med drugim prinašajo tudi uvedbo dodatnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih, podatki o tem pa bodo bolj primerljivi na ravni EU.
Griša nova pravila pozdravlja, a si želi, da bi jih še zaostrili. Kot je dejal, si predvsem želi, da se mesta ne bi le primerjala med seboj po kakovosti zraka. \"Navsezadnje je dejstvo, da ni mejne vrednosti, pod katero bi bilo vse v redu,\" je poudaril. (konec)mlu/bg STA131 2024-12-10/15:23