EBRD Sloveniji za letos napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast London

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v najnovejšem poročilu poslabšala napoved letošnje rasti obsega bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije in celotne regije, kjer deluje. Za Slovenijo je napoved skrčila z 2,6 odstotka na dva odstotka. Za prihodnje leto ji medtem napoveduje 2,4-odstotno rast.***
EBRD je Sloveniji za lani napovedovala 1,5-odstotno rast. Po prvi oceni statističnega urada je bila ta po sezonsko neprilagojenih podatkih 1,6-odstotna, po desezoniranih podatkih pa 1,3-odstotna.
Letos naj bi se rast v Sloveniji okrepila, a je EBRD napoved rasti oklestila na dva odstotka, predvsem na račun domačega povpraševanja. V najnovejšem poročilu o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje, je kot tveganje izpostavila pospešitev inflacije in šibko zaupanje. Naložbe bi se lahko letos okrepile na račun sredstev EU in popoplavne obnove, medtem ko napoved tujega povpraševanja ostaja zelo negotova zaradi svetovnih trgovinskih trenj.
Prihodnje leto naj bi medtem rast BDP v Sloveniji pospešila na 2,4 odstotka, če se s trgovino povezana negativna tveganja ne bodo uresničila, v danes objavljeni najnovejši napovedi navaja EBRD.
EBRD je znižala tudi napoved rasti regiji, kjer deluje. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda. Letos naj bi bila rast BDP 3,2-odstotna, kar je glede na napoved iz lanskega septembra 0,3 odstotne točke manj. Prihodnje leto pa naj bi se rast dodatno okrepila na 3,4 odstotka.
Kot so navedli analitiki, negotovost glede svetovne trgovine obremenjuje naložbe in proizvodnjo, prav tako ostajajo inflacijski pritiski, medtem ko se obrestne mere znižujejo počasneje od pričakovanj.
\"Negotovost glede morebitnega zvišanja carin na uvoz dobrin v ZDA in vzajemnih ukrepov ameriških trgovinskih partnerjev se je občutno povečala. Povečana negotovost glede trgovinskih pravil ima lahko sama po sebi precejšen negativen učinek na trgovino, naložbe in proizvodnjo,\" so zapisali pri EBRD. Dodali so, da je poleg negotovosti kratkoročni učinek carin in trgovinskih omejitev na posamezna gospodarstva odvisen tudi od tega, ali te carine veljajo za vse ali zgolj za izbrane trgovinske partnerje.
Tako EBRD denimo navaja, da bi uvedba ameriških 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki naj bi v veljavo stopila sredi marca, lahko slovenski, bolgarski in romunski BDP znižala za 0,03 odstotne točke.
Inflacija kljub umiritvi ostaja eno odstotno točko nad povprečjem izpred pandemije covida-19. V regiji EBRD je ta decembra lani v povprečju dosegala 5,9 odstotka, potem ko je vrh dosegla oktobra 2022 pri 17,5 odstotka. \"Medtem ko se je inflacija opazno znižala, so se viri inflacijskih pritiskov spremenili. Denarna politika in dinamika plač zdaj igrata veliko večjo vlogo,\" je dejala glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik.
Srednja Evropa in baltske države naj bi letos beležile 2,7-odstotno rast, ki naj bi se leta 2026 okrepila na 2,8 odstotka. Države jugovzhodne Evropi naj bi letos rasle po 2,1-odstotni stopnji, leta 2026 pa po 2,4-odstotni. Države zahodnega Balkana bodo po napovedih tako letos kot prihodnje leto beležile 3,6-odstotno rast.
Podrobnejšo analizo napovedi gibanj BDP bo EBRD objavila maja. (konec)kad/zc STA024 2025-02-27/07:30
×