Dve leti po ujmi: Življenje v Savinjski dolini marsikje še vedno daleč od normalnega (tema)
piše Lili Pušnik Braslovče/Nazarje

Dve leti po tem, ko je narasla Savinja s pritoki uničila domove, mostove, ceste in usodo številnih prebivalcev Zgornje in Spodnje Savinjske doline, so posledice katastrofe še vedno vidne. Obnova poteka, a mnogi poplavljenci še vedno živijo v začasnih bivalnih enotah. Škoda po ujmi je v Savinjski dolini znašala milijardo evrov.***
V Braslovčah sanirali večje število cest in plazov
Občina Braslovče je bila v ujmi med najhuje prizadetimi. Iz nekaterih delov se bodo morali ljudje za vedno izseliti, saj zanje ne morejo zagotoviti zadostne poplavne varnosti. Župan Tomaž Žohar je za STA povedal, da so doslej sanirali večje število občinskih cest ter šest večjih plazov, med katerimi so trije zelo močno ogrožali človeška življenja in premoženje, v skupni vrednosti dobrih 3,5 milijona evrov.
Izvedli so tudi najnujnejšo sanacijo struge hudourniške Savinje, kar je stalo več kot tri milijone evrov.
Trenutno potekata izredno velika in pomembna projekta, ne le za občane Braslovč, ampak za širšo regijo, je povedal župan. V okviru prvega, vrednega okoli 25 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi izvajajo protipoplavne ukrepe v Braslovčah in na Polzeli na okoli osmih kilometrih Savinje.
Realizacija tega projekta je po oceni Žoharja neprecenljiva, saj bo prinesel varnejše, mirnejše in kakovostnejše življenje za več kot 12.000 ljudi.
Hiše za prebivalce Letuške gmajne bi lahko v Rakovljah začeli graditi spomladi
Drugi velik projekt v braslovški občini pa je selitev prebivalcev levega in desnega brega Letuške gmajne, ki je bila razdejana v povodnji. To bo največja trajna izselitev lokalnih prebivalcev po ujmi; v ostalih delih Slovenije je sicer še nekaj podobnih primerov, a je število manjše.
\"Gre za skupaj 145 domov samo v naši občini, ki jih sicer z nobenim protipoplavnim ukrepom ne moremo ustrezno zaščititi pred ogrožajočimi ponovnimi poplavami,\" je usodo Letuške gmajne opisal braslovški župan.
Kot je pojasnil, so v naselju Rakovlje, ki je nadomestna lokacija za Letuško gmajno, doslej s prostorskim aktom skoraj 19 hektarjev kmetijskih površin spremenili v stavbno zemljišče. Izdelan je tudi projekt izgradnje vse gospodarske javne infrastrukture v Rakovljah, trenutno pa poteka parcelacija.
Žohar je izrazil upanje, da bodo parcele kmalu razdeljene vsem, ki se bodo zanje odločili. Prve hiše bi lahko začeli graditi spomladi naslednje leto, je ocenil.
Trenutno je po županovih besedah na potezi država. Pričakuje, da bo čim prej odkupila manjkajoča zemljišča v zasebni lasti, uredila podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja za infrastrukturo ter določila ceno zemljišč za nadomestitveno gradnjo, ki mora biti pravična, je še dejal župan Braslovč.
Sodelovanje z državo sicer ocenjuje kot dobro.
V Nazarjah izvedli številna sanacijska dela
V Občini Nazarje je največ škode v ujmi nastalo na javnih objektih. Zato so prednostno izvedli sanacijo Doma kulture Nazarje, Podružnične šole in vrtca v Šmartnem ob Dreti in Centralne čistilne naprave v Lokah pri Mozirju, je za STA povedal župan Matej Pečovnik.
Obnovili so tudi občinske ceste na odsekih Volog-Mali Rovt in Spodnje Kraše-Vrtačnik ter zgradili tudi nov prepust na Potoku 3 v Industrijsko-obrtni coni Prihova, ki bo bistveno izboljšal poplavno varnost celotnega območja. Skupna vrednost sanacijskih del je doslej v občini znašala 1,7 milijona evrov.
Konec letošnjega junija so zaključili prvo fazo sanacije plazu na cesti Šmartno-Lipa-Vransko, ki je stala 134.000 evrov. Začeli so obnovo mostu v Kokarjah, ki zajema tudi obnovo vodovoda in ceste. Dela so ocenjena na okoli 550.000 evrov.
Sklep za preselitev je prejelo devet v ujmi prizadetih družin iz občine, od tega so štiri že same poiskale rešitev za nadaljnje bivanje, je povedal župan. Občina bo omogočila gradnjo 11 nadomestitvenih objektov, največ na območju Pod Slatino, in sicer za pet družin iz več krajev nazarske občine ter šest družin iz drugih občin. Zaključena je lokacijska preveritev za en objekt, družina je pred kratkim prejela gradbeno dovoljenje.
Občina trenutno izvaja aktivnosti za še pet lokacijskih preveritev. Letos načrtujejo začetek komunalnega urejanja območij Pod Slatino 1 in Pod Slatino 2, kjer bodo zgradili šest nadomestitvenih objektov. Odkup zemljišča za cesto in komunalno ureditev bo stal okrog pol milijona evrov.
V prihodnjem letu pa v Občini Nazarje med drugim načrtujejo začetek gradnje nove vodarne Letošč v naselju Volog. Kot je pojasnil Pečovnik, se v primeru močnega deževja voda v tem zajetju skali in jo je treba prekuhavati. Celotna investicija bo znašala približno pet milijonov evrov.
Poleg tega želijo v letu 2026 zgraditi tudi nov most v Žlabru pri Mlinarju, vreden 350.000 evrov, ter končati drugo fazo sanacije plazu na cesti Šmartno-Lipa-Vransko v vrednosti okoli 360.000 evrov.
Pečovnik je sodelovanje z državo ocenil kot dobro, so pa postopki dolgotrajni, je dodal. Kar nekaj časa jim vzame priprava projektne in investicijske dokumentacije, nato pa še kar nekaj časa čakajo na pregled in potrditev dokumentacije v državni tehnični pisarni, je pojasnil.
V Polzelski občini veliko dela s sanacijo plazov
Občina Polzela je od ministrstva za naravne vire in prostor prejela predplačilo za izvedbo nujnih ukrepov za odpravo posledic ujme v višini 1,04 milijona evrov. Ta sredstva so namenili za sanacijo treh nujnih plazov in pripravo projektne dokumentacije za ogrožajoče plazove, je za STA povedal župan Polzele Jože Kužnik.
Po njegovih besedah naj bi letos počrpali okoli pet milijonov evrov, pod pogojem, da bo državna tehnična pisarna za prijavljene projekte podala pozitivne recenzije.
Letos tako občina načrtuje sanacijo petih plazov ter obnovo meteorne kanalizacije v delih poplavljenih naselij Breg pri Polzeli in Ločica ob Savinji, kjer je bilo v ujmi poškodovano omrežje odvajanja meteorne vode s cestišč. Prihodnje leto pa bodo sanirali še nekaj plazov v vrednosti okrog tri milijone evrov.
Kužnik ocenjuje, da bi lahko bilo sodelovanje z državo pri odpravi posledic ujme bolj ažurno, predvsem pri izvajanju pregledov projektne dokumentacije. Ti namreč po njegovem mnenju potekajo prepočasi, zato se ne lotevajo projektov s takšno dinamiko, kot od njih pričakujejo občani.
Na seznamu za preselitev je v polzelski občini le ena družina. Ta se doslej ni preselila, saj zanjo še niso našli primerne lokacije. Na prvotnem seznamu je bilo sicer osem družin, a so preostale umaknili s seznama. (konec)lpc/np STA100 2025-07-31/13:59