Državni sekretar v okviru priprav na podnebni vrh na srečanju pristojnih ministrov v Berlinu Berlin

V okviru priprav na letošnjo podnebno konferenco ZN v Braziliji je v Berlinu potekalo mednarodno srečanje ministrov, pristojnih za podnebje. Srečanja se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl. Med ključnimi vprašanji je bilo, kako premostiti vrzel med obstoječimi podnebnimi obljubami in njihovim uresničevanjem.***
Kot so danes objavili na ministrstvu za okolje, je tako imenovan Petersberški podnebni dialog za isto mizo združil predstavnike približno 40 držav. Med sodelujočimi so bili tako predstavniki gospodarsko najbolj razvitih držav iz skupine G20 kot manj razvitih in majhnih otoških držav.
Po navedbah ministrstva je imelo letošnje srečanje, ki ga gostita Nemčija in Brazilija, še posebej velik pomen, saj mineva deset let od sprejetja pariškega sporazuma in 20 let od sprejetja kjotskega protokola. Dogodek pa je prav tako potekal v luči urgentnosti, saj je Svetovna meteorološka organizacija (WMO) leto 2024 razglasila za prvo leto s povprečnim globalnim povišanjem temperature nad 1,5 stopinje Celzija.
Po pojasnilih ministrstva je bil glavni cilj letošnjega srečanja prepoznati priložnosti za mednarodno sodelovanje in pospešen prehod v podnebno nevtralna gospodarstva. \"Ključno vprašanje je bilo, kako premostiti vrzel med obstoječimi podnebnimi obljubami in njihovo učinkovito uresničitvijo, zlasti v luči prvega globalnega pregleda stanja pariškega sporazuma. Pomemben poudarek je bil na spoznanju, da je lahko le okrepljeno podnebno ukrepanje podlaga za dolgoročno rast in razvoj,\" so navedli.
V ospredju razprav pa je bilo pospeševanje ukrepov in rešitev za doseganje dolgoročnih ciljev pariškega sporazuma, vključno z blaženjem podnebnih sprememb, prilagajanjem nanje in financiranjem podnebnih ukrepov.
Državni sekretar Vajgl je skupaj s čilsko ministrico Maiso Rojas Corradi po pojasnilih ministrstva za okolje vodil diskusije na temo prilagajanja ter odpornosti na podnebne spremembe, kjer so udeleženci razpravljali o pričakovanjih glede podnebne konference ZN v Braziliji (COP30). Sodeloval pa je tudi na posebnem srečanju o podnebnih financah, kjer je bila v ospredju ocena doseganja cilja 100 milijard ameriških dolarjev letno za podnebne finance ter implementacija nove finančne zaveze, dogovorjene na lanski podnebni konferenci v Bakuju.
\"Slovenija je ponosna, da je del tega ključnega foruma za globalno podnebno sodelovanje. Letos moramo zagotoviti, da obljube preidejo v dejanja. Pot do COP30 v Belemu mora biti prelomna, saj od nas terja hitrejše ukrepanje in krepitev mednarodnega sodelovanja. To leto bo preizkus naše kolektivne volje, da resno naslovimo znanstvena dejstva in vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb,\" so besede Vajgla ob robu dogodka povzeli na okoljskem ministrstvu.
Kot so poudarili na ministrstvu, bosta uspeh letošnje podnebne konference ZN in izvajanje pariškega sporazuma ocenjena glede na to, v kolikšni meri bodo države uspele pospešiti zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V okviru priprav na COP30 morajo države podpisnice pariškega sporazuma predložiti ambiciozne nacionalno določene prispevke, usklajene s ciljem omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija. (konec)las/bdo STA186 2025-03-26/17:22
×