Društvo in sindikat za boljše razmere v medijih (ozadje)
piše Polona Šega Ljubljana/New York

Društvo in sindikat novinarjev pred svetovnim dnevom svobode medijev, 3. majem, pozivata k boljšim pogojem dela za novinarje. Po mnenju društva bi morala tudi poslovodstva medijev iskati rešitve za uspeh medijskih produktov v novem okolju. Sindikat pa želi doseči spremembe s strnitvijo novinarskih vrst.***
Uredništva so si v zadnjih letih prizadevala, da se prilagodijo novim medijskim trendom, novinarji pa so se spremenili v \"vsebinske in tehnološke multipraktike\", so navedli v Društvu novinarjev Slovenije. Kljub vsem prizadevanjem novinarjev pa vodstva medijskih hiš niso uspela učinkovito monetizirati novinarskih vsebin, so kritični. Poslovnih modelov, ki bi dolgoročno delovali, po njihovem opažanju še vedno ni.
Kot so dodali, je to deloma res posledica majhnega trga, omejenega s slovenskim jezikom in drugih družbenih sprememb. Vendar po njihovem prepričanju ne gre zgolj za to. Prepričani so, da bi morala tudi poslovodstva medijev odigrati svojo vlogo pri izboljšanju položaja medijev. \"Zgolj odpuščanje novinarjev in krčenje vsebin ne bosta zagotovili dolgoročnega obstoja kakovostnega novinarstva,\" so poudarili.
Novinar od specialista do vsebinskega vseznalca
V društvu so izzive ponazorili v odprtem pismu izmišljenega anonimnega novinarja kot prototipa sodobnega novinarja. Izmišljeni anonimni novinar v odprtem pismu, ki ga naslavlja na direktorja medija, navaja, da se je v zadnjih 20 letih iz novinarja, ki se dnevno osredotoča na pripravo največ ene zgodbe, spremenil še v fotografa, snemalca, montažerja, skrbnika družbenih omrežij oziroma vplivneža najprej na Facebooku, nato na omrežju X, na Instagramu in Tiktoku, nenazadnje pa tudi v podcasterja. \"Trenutno postajam partner umetnointeligenčnemu kolegu, ki menda zmore več, bolje in hitreje,\" je nezadovoljen.
Kot nadaljuje, se je z leti iz novinarja specialista in komentatorja spremenil v nekakšnega vsebinskega vseznalca s poglobljenim poznavanjem različnih vsebinskih področij, ki so jih v preteklosti pokrivali drugi.
Videl je odhajati svoje kolegice in kolege. Nekateri so se za odhod odločili sami, druge je v odhod prisilil medij. \"Ker da je treba varčevati, saj so prihodki vsako leto nižji,\" je navedel.
Direktorja sprašuje, čemu je namenjeno izčrpavanje novinarjev in krčenje kakovostnih vsebin. \"Odpuščamo novinarje, izgubljamo občinstvo, vse v imenu boljših bilanc in dobičkov lastnikov, ki jih novinarstvo v resnici sploh ne zanima,\" je opazil. \"Če je vaša ideja samo prositi državo za pomoč, je morda bolje, da odidete vi. Ne občinstvo. In ne novinarji,\" je predlagal v zgodbi.
Sindikat za upor proti neustreznim razmeram
Sindikat novinarjev Slovenije je prav tako nezadovoljen s položajem, v katerem so se znašli novinarji. Odpuščanja, prelaganje dela na tiste, ki ostajajo, premalo možnosti za poglobljeno in terensko delo, vse slabše plače, zasebno lastništvo nad novinarstvom kot javno službo in šibitev javnih medijev ni nekaj, na čemer je mogoče graditi pravo novinarstvo, menijo.
Za nezadovoljstvo imajo veliko konkretnih razlogov. Po njihovih navedbah je število zaposlenih na novinarskih delovnih mestih denimo pri časniku Delo s 146, kolikor jih je bilo leta 2017, do leta 2023 upadlo na 113, danes pa jih je še manj. Podobni trendi so na Dnevniku, Primorskih novicah in Večeru. Pri slednjem so nedavno izročili odpovedi trem novinarjem, še enega pa predčasno poslali v pokoj.
Razmere, v katerih se stiska s plačami in nenehno žuga z odpuščanji, vlada pa kot ustanoviteljica ne nameni zadostnih sredstev javni Radioteleviziji Slovenija (RTVS), kažejo na širšo prekarizacijo novinarskega in drugih poklicev v medijih, so posvarili. Temu se je treba po njihovih besedah upreti.
Kot ugotavljajo, boj zaenkrat ostaja na plečih nekaj posameznikov in vse manjših kolektivov. A če naj bi prišlo do sprememb, se bo treba povezati širše in nastopiti proti škodoželjnim političnim in ekonomskim težnjam, ki bi krčile še tisto malo javnega v novinarskem prostoru, so pozvali.
Nenazadnje so se oglasili tudi novinarski sindikati in aktivi RTVS. Načrtno zlorabljanje in uničevanje javne RTV se mora po njihovem pozivu nehati. Odločevalce pozivajo k prizadevanjem za neodvisnost javnega medija ter novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, državo kot ustanoviteljico pa k zagotovitvi zadostnega in stabilnega financiranja za opravljanje javne službe RTVS.
Poleg tega naj svet RTVS preneha s pritiski na zaposlene in upravo RTVS, uprava pa naj zaposlene in javnost seznani z jasno finančno in kadrovsko sliko javnega medija, so zapisali.
Po opozorilu generalnega sekretarja ZN je neodvisno novinarstvo ključna javna dobrina
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres opozarja, da je svobodno in neodvisno novinarstvo ključna javna dobrina. Umetno inteligenco vidi kot izjemno grožnjo svobodi medijev. Najboljše orodje proti tej grožnji se mu zdijo informacije, ki temeljijo na dejstvih.
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je posvarila, da se zaradi lažnih novic ali težko opaznega spreminjanja fotografij ter tonskih in video posnetkov lahko zmanjša zaupanje v demokratične sisteme. Pri soočanju s temi izzivi morajo sodelovati tako vlade kot mediji in civilna družba, je pozvala.
Generalna skupščina ZN je 3. maj razglasila za dan svobode medijev leta 1993. (konec)pse/mo STA100 2025-04-30/14:45