Dnevnik o Festivalu Borštnikovo srečanje (17. 6.) Ljubljana
17.06.2025, 08:20
Gregor Butala v komentarju Umetnost v času brez prihodnosti piše, da letošnje Borštnikovo srečanje 60. obletnice niti ni obeležilo kaj pretirano pompozno. Festival je skozi svojo zgodovino ostajal odsev družbe, bodisi skozi živost umetnosti kot take bodisi na podlagi okoliščin v katerih je nastal je umetnost posredoval, navaja avtor.***
\"Letošnja sklepna slovesnost, sicer nič kaj bistveno drugačna kakor običajno, je bila zato pomenljiva v tem, da nagrajenci, ki so prihajali na oder, niso spregovorili niti besede; navadno je v razmeroma predvidljivem izmenjevanju govorov, umetniških točk in branja utemeljitev dobrodošlo, če monotono plovbo skozi scenosled z zahvalami ali kako duhovito domislico nekoliko razgibajo tisti, ki jim je večer namenjen. Vprašanje, ali je šlo za kolektivno odločitev ali pa za časovne in druge \'omejitve\' neposrednega televizijskega prenosa, je pri tem v resnici nepomembno - v obeh primerih se utegne zazdeti, da o nekaterih stvareh danes ni več mogoče govoriti, vsaj ne (zgolj) z besedami. Kar je z izjemno človeško gesto podčrtala slavljenka Nataša Barbara Gračner, ki je ob sprejemu Borštnikovega prstana pozvala k minuti molka \'za vse nedolžne žrtve teh nesmiselnih vojn\'.\" (konec)hss/apo STA034 2025-06-17/08:19