Dnevnik o dolgotrajnih sodnih postopkih (28. 1.) Ljubljana

Peter Lovšin v komentarju Dolgih sedem let piše o sedem let dolgem sodnem postopku v zvezi z domnevno goljufijo v škodo EU. Meni, da razlogi sodišča kažejo realne in sistemske težave slovenskega pravosodja. Sodniki so namreč, še preden so se lotili dokaznega gradiva in razpisali glavno obravnavo, zapustili svoje delovno mesto za boljšo priložnost.***
\"Ker v tej kazenski zadevi ni bil nihče priprt niti niso nikomur zamrznili bančnega računa, pa sodni spis ni imel statusa nujne oziroma prednostne zadeve, tako da se je le počasi prebijal iz predala. Da se sodni oziroma kazenski postopek povsem ustavi za sedem let, je nedopustno, ne glede na objektivne razloge. Če se kazenska zadeva sedem let ne premakne niti za milimeter, v resnici niti ni važno, ali je tako zaradi objektivnih razlogov. Če sistem takšne objektivne razloge dopušča, je nekaj narobe s sistemom samim. In če bo konkretni kazenski postopek še naprej tekel tako počasi, ne le da bo kaznivo dejanje goljufije v škodo EU zastaralo, ampak EU in posledično tega kaznivega dejanja do konca sojenja mogoče sploh ne bo več. Bo pa upajmo, še vedno delovalo vsaj Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v Sloveniji v preteklosti že pomagalo gledati na koledar.\" (konec)lam/apo STA042 2025-01-28/09:12
×