Sij Acroni
Dan odprtih vrat za družinske člane
V Sloveniji je lani terciarno izobraževanje uspešno zaključilo približno 1100 študentov več kot v letu pred tem. Nekaj manj kot polovica diplomantov je mlajših od 25 let, največ jih je sicer diplomiralo iz poslovnih in upravnih ved ter prava. Povečuje se delež tujih diplomantov, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).***
Terciarno izobraževanje je v letu 2024 uspešno zaključilo 17.704 študentov ali za 6,5 odstotka več kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah se je število diplomantov povečalo za 11,2 odstotka na 2262, na visokošolskih zavodih pa za 5,8 odstotka na 15.442.
Izobrazbo 1. stopnje je pridobilo 53,4 odstotka visokošolskih diplomantov, 2. stopnje 30,7 odstotka, izobrazbo 3. stopnje pa 3,1 odstotka. Podobno kot v prejšnjih letih so med diplomanti prevladovale ženske in diplomanti rednih študijskih programov, so navedli na Sursu.
V primerjavi z letom 2023 je študij lani uspešno zaključilo več diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen pri tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu. Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava (19,2 odstotka) ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,5 odstotka).
Med diplomantkami jih je bilo največ na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 odstotka), najmanj pa pri informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (1,7 odstotka). Med diplomanti jih je največ diplomiralo iz tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 odstotka), najmanj pa iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 odstotka).
Študij je lani pri manj kot 25 letih zaključilo 42 odstotkov diplomantov, kar je približno dve odstotni točki manj kot leto prej. Njihova povprečna starost se je dvignila za pol leta, na 27,7 leta. Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (24,4 leta). Med njimi jih je bilo mlajših od 25 let ob zaključku študija več kot tri četrtine (77 odstotkov) in približno 97 odstotkov jih je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,5 leta) in visokošolskega strokovnega študija (28,2 leta). Med zadnjimi jih je bilo ob diplomiranju mlajših od 25 let nekaj več kot polovica (58 odstotkov) in podoben delež (56 odstotkov) jih je bilo rednih študentov. Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 28 let, najvišjo povprečno starost so na Sursu zaznali pri doktorskih diplomantih (37,8 leta).
Terciarno izobraževanje je lani peto leto zapored uspešno zaključilo več kot tisoč tujih študentov, in sicer 1607 ali 37 odstotkov več kot v letu pred tem. Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 9,1 odstotka, z vidika ravni izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (19,6 odstotka).
54,8 odstotka tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, 33,9 odstotka 2. stopnje, 6,7 odstotka doktorat znanosti in 4,6 odstotka višjo strokovno izobrazbo. (konec)vi/mo STA036 2025-06-01/09:25
Terciarno izobraževanje je v letu 2024 uspešno zaključilo 17.704 študentov ali za 6,5 odstotka več kot leto prej. Na višjih strokovnih šolah se je število diplomantov povečalo za 11,2 odstotka na 2262, na visokošolskih zavodih pa za 5,8 odstotka na 15.442.
Izobrazbo 1. stopnje je pridobilo 53,4 odstotka visokošolskih diplomantov, 2. stopnje 30,7 odstotka, izobrazbo 3. stopnje pa 3,1 odstotka. Podobno kot v prejšnjih letih so med diplomanti prevladovale ženske in diplomanti rednih študijskih programov, so navedli na Sursu.
V primerjavi z letom 2023 je študij lani uspešno zaključilo več diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen pri tehniki, proizvodnih tehnologijah in gradbeništvu. Podobno kot pri prejšnjih generacijah je tudi v tej največ diplomantov poslovnih in upravnih ved, prava (19,2 odstotka) ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16,5 odstotka).
Med diplomantkami jih je bilo največ na področju poslovnih in upravnih ved (21,2 odstotka), najmanj pa pri informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (1,7 odstotka). Med diplomanti jih je največ diplomiralo iz tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (30,3 odstotka), najmanj pa iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (2,2 odstotka).
Študij je lani pri manj kot 25 letih zaključilo 42 odstotkov diplomantov, kar je približno dve odstotni točki manj kot leto prej. Njihova povprečna starost se je dvignila za pol leta, na 27,7 leta. Najmlajši so bili diplomanti visokošolskega univerzitetnega študija (24,4 leta). Med njimi jih je bilo mlajših od 25 let ob zaključku študija več kot tri četrtine (77 odstotkov) in približno 97 odstotkov jih je bilo rednih študentov.
Sledili so diplomanti enovitega magistrskega študija (26,5 leta) in visokošolskega strokovnega študija (28,2 leta). Med zadnjimi jih je bilo ob diplomiranju mlajših od 25 let nekaj več kot polovica (58 odstotkov) in podoben delež (56 odstotkov) jih je bilo rednih študentov. Preostali diplomanti so bili v povprečju starejši od 28 let, najvišjo povprečno starost so na Sursu zaznali pri doktorskih diplomantih (37,8 leta).
Terciarno izobraževanje je lani peto leto zapored uspešno zaključilo več kot tisoč tujih študentov, in sicer 1607 ali 37 odstotkov več kot v letu pred tem. Njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja je znašal 9,1 odstotka, z vidika ravni izobraževanja pa je bil največji med diplomanti doktorskega izobraževanja (19,6 odstotka).
54,8 odstotka tujih diplomantov je pridobilo visokošolsko izobrazbo 1. stopnje, 33,9 odstotka 2. stopnje, 6,7 odstotka doktorat znanosti in 4,6 odstotka višjo strokovno izobrazbo. (konec)vi/mo STA036 2025-06-01/09:25