Kropa
Obnova tik pred zaključkom
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v sodelovanju z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) kot investitorjem javnosti predstavilo študijo variant, okoljsko poročilo in predlog državnega prostorskega načrta za gradnjo Vetrne elektrarne Rogatec.***
Največji slovenski proizvajalec energije iz obnovljivih virov, ki je del skupine HSE, načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja - treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
Kot so sporočili iz mariborske družbe, ki upravlja hidroelektrarne na Dravi, predstavlja javna razgrnitev bistven korak v procesu umeščanja projekta v prostor, saj omogoča preglednost načrtov ter aktivno sodelovanje lokalne skupnosti pri soustvarjanju energetske prihodnosti regije.
Predstavitve so izvedli v občinah Rogatec, Žetale in Rogaška Slatina, kjer so z občani vzpostavili po njihovem mnenju odprt, spoštljiv in konstruktiven dialog. \"Takšna pozitivna izmenjava mnenj in pobud nam kot investitorju predstavlja pomembno spodbudo za nadaljnje sodelovanje. Zavezani smo k tesnemu partnerstvu z lokalnim okoljem, s katerim bomo soustvarjali trajnostni razvoj in dolgoročne koristi za skupnost,\" so sporočili.
Aktivno povezovanje z lokalnimi prebivalci, občinskimi predstavniki, nevladnimi organizacijami in strokovnjaki z različnih področij jim je, kot so navedli, omogočilo celovito in transparentno predstavitev projekta, v sklopu katerega so organizirali številna srečanja s krajevnimi skupnostmi, gospodarskimi subjekti, društvi in drugimi deležniki. Namen srečanj je bil vzpostaviti odprt dialog, odgovoriti na vprašanja javnosti ter podrobno pojasniti vse vidike projekta, vključno z njegovimi družbenimi, okoljskimi in gospodarskimi vplivi, so dodali.
Kot še pojasnjujejo, javna razgrnitev dokumentacije vsem zainteresiranim omogoča, da se seznanijo s podrobnostmi projekta in podajo svoje pripombe. Dokumentacija je na voljo na sedežih vseh treh občin ter na spletnem mestu vlade do 30. marca (Državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Rogatec). Po zaključku razgrnitve bodo upoštevali relevantne pripombe in predlogi, ki bi lahko prispevali k izboljšanju končnega načrta.
Dravske elektrarne Maribor nameravajo v lokalnem okolju vzpostaviti informacijske pisarne projekta, kjer bodo prebivalci lahko pridobili celovite informacije o poteku projekta. Tudi na ta način želijo zagotoviti odprto in transparentno komunikacijo ter omogočiti neposreden dostop do relevantnih informacij vsem zainteresiranim, so še sporočili iz podjetja.
Na družbenih omrežjih se je medtem sicer že oblikovala tudi civilna iniciativa Rogatec-Žetale proti vetrnim elektrarnam v Logu, ki investiciji nasprotuje, saj meni, da bi postavitev vetrnih elektrarn nepovratno spremenila tamkajšnjo naravno podobo. Menijo še, da tudi njihovo območje ne izpolnjuje pogojev za učinkovito izrabo vetrne energije in predlagajo, da bi investitorji raje namesto v vetrne elektrarne vlagali v druge oblike obnovljivih virov energije, ki so bolj primerne za naše okolje in manj invazivne. (konec)gm/jes STA094 2025-03-13/12:23
Največji slovenski proizvajalec energije iz obnovljivih virov, ki je del skupine HSE, načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja - treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
Kot so sporočili iz mariborske družbe, ki upravlja hidroelektrarne na Dravi, predstavlja javna razgrnitev bistven korak v procesu umeščanja projekta v prostor, saj omogoča preglednost načrtov ter aktivno sodelovanje lokalne skupnosti pri soustvarjanju energetske prihodnosti regije.
Predstavitve so izvedli v občinah Rogatec, Žetale in Rogaška Slatina, kjer so z občani vzpostavili po njihovem mnenju odprt, spoštljiv in konstruktiven dialog. \"Takšna pozitivna izmenjava mnenj in pobud nam kot investitorju predstavlja pomembno spodbudo za nadaljnje sodelovanje. Zavezani smo k tesnemu partnerstvu z lokalnim okoljem, s katerim bomo soustvarjali trajnostni razvoj in dolgoročne koristi za skupnost,\" so sporočili.
Aktivno povezovanje z lokalnimi prebivalci, občinskimi predstavniki, nevladnimi organizacijami in strokovnjaki z različnih področij jim je, kot so navedli, omogočilo celovito in transparentno predstavitev projekta, v sklopu katerega so organizirali številna srečanja s krajevnimi skupnostmi, gospodarskimi subjekti, društvi in drugimi deležniki. Namen srečanj je bil vzpostaviti odprt dialog, odgovoriti na vprašanja javnosti ter podrobno pojasniti vse vidike projekta, vključno z njegovimi družbenimi, okoljskimi in gospodarskimi vplivi, so dodali.
Kot še pojasnjujejo, javna razgrnitev dokumentacije vsem zainteresiranim omogoča, da se seznanijo s podrobnostmi projekta in podajo svoje pripombe. Dokumentacija je na voljo na sedežih vseh treh občin ter na spletnem mestu vlade do 30. marca (Državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Rogatec). Po zaključku razgrnitve bodo upoštevali relevantne pripombe in predlogi, ki bi lahko prispevali k izboljšanju končnega načrta.
Dravske elektrarne Maribor nameravajo v lokalnem okolju vzpostaviti informacijske pisarne projekta, kjer bodo prebivalci lahko pridobili celovite informacije o poteku projekta. Tudi na ta način želijo zagotoviti odprto in transparentno komunikacijo ter omogočiti neposreden dostop do relevantnih informacij vsem zainteresiranim, so še sporočili iz podjetja.
Na družbenih omrežjih se je medtem sicer že oblikovala tudi civilna iniciativa Rogatec-Žetale proti vetrnim elektrarnam v Logu, ki investiciji nasprotuje, saj meni, da bi postavitev vetrnih elektrarn nepovratno spremenila tamkajšnjo naravno podobo. Menijo še, da tudi njihovo območje ne izpolnjuje pogojev za učinkovito izrabo vetrne energije in predlagajo, da bi investitorji raje namesto v vetrne elektrarne vlagali v druge oblike obnovljivih virov energije, ki so bolj primerne za naše okolje in manj invazivne. (konec)gm/jes STA094 2025-03-13/12:23