Okrogla miza
V družbi je vedno več nestrpnosti
Reprezentativne delodajalske organizacije pozdravljajo pripravo stalne sheme skrajšanega delovnega časa, a predlagajo več sprememb osnutka zakona, o katerem so danes stekla pogajanja med socialnimi partnerji. Zavzemajo se med drugim za višje nadomestilo, širši nabor upravičencev in daljše obdobje trajanja ukrepa.***
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so posredovale pripombe na osnutek zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ob tem pa opozorile, da bi morala biti v skladu z načrtom za odpornost in okrevanje shema uveljavljena že v drugem četrtletju letos, s čimer bi reševali slabšanje razmer v gospodarstvu.
\"Glede na zmanjševanje naročil v določenih panogah delodajalske organizacije pozivajo politiko k čimprejšnjemu sprejemu sheme,\" so v imenu petih organizacij sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Med drugim predlagajo širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Glede na to, da imajo nekatera delovna mesta neenakomerno razporejen delovni čas (izmensko delo, delo ob nedeljah in/ali praznikih), naj se predvidi začasno čakanje na delo v deležu delavnika med 10 in 50 odstotki na mesečni ravni, ne izključno na tedenski, predlagajo.
Ne strinjajo se s pogojem, da so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Menijo namreč, da ni utemeljenega razloga, da delodajalec, ki ne bo mogel zagotavljati dela že enemu delavcu, ne bi mogel biti upravičen do ukrepa. Predlagajo, da podjetje za najmanj 10 odstotkov delavcev (namesto 30 odstotkov) v poslovnih enotah na območju posamezne območne službe zavoda za zaposlovanje mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Enak pogoj je veljal tudi v protikoronskih zakonodajnih paketih.
Pozivajo, da se najde ustrezna rešitev za primere, ko pride do nemožnosti zagotavljanja dela agencijskim delavcem zaradi okoliščin pri uporabniku in pride do potrebe po delnem nadomestilu plače pri delodajalcu za zagotavljanju dela. Smiselno bi bilo ureditev dopolniti na način, da se ohranja tudi zaposlitev delavcev pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaradi upada potrebe po delu agencijskih delavcev pri uporabniku.
Izpostavljajo, da bi moral biti smisel zakona ohranjanje zaposlenih pri delodajalcu oz. v dejavnosti, ne pa povečevanje tveganja, da delavci delodajalca ali dejavnost zapustijo in se prekvalificirajo, ker se v času dela s skrajšanim delovnim časom ne bi želeli vključevati v usposabljanje in izobraževanje ali se vključiti v evidenco iskalcev zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje.
Pozivajo, da se črta omejitve, ki so vezane na dejavnost - ukrep je po njihovem mnenju treba vezati na posamezen poslovni subjekt.
Poudarjajo, da urad za makroekonomske analize in razvoj ne napoveduje spremembe bruto domačega proizvoda (BDP) na četrtletni ravni in ne padca BDP na letni ravni v prihodnjem letu, zato da bi bilo treba sektorski ali splošni pogoj (dve zaporedni krčenji BDP) črtati.
Predlagajo tudi podaljšanje časovne omejitve trajanja ukrepa, in sicer s šestih mesecev na 24 mesecev v 36 mesecih od prve odreditve. S tem bi naslovili tudi gospodarske šoke, ki bi trajali dlje, kot je bil primer finančne in gospodarske krize 2009-2013.
Prav tako predlagajo tudi dvig povračila na 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vključenimi prispevki delodajalca (bruto II) po vzoru devetega protikoronskega zakona ter črtanje omejitve zneska nadomestila le na polovico povprečne plače. Kapica na povračilo nadomestila tudi ne ščiti delovnih mest, ki so nekoliko bolje plačana, pravijo.
Menijo, da je omejitev pravice koriščenja ukrepa le na poslovne subjekte, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče, neustrezna ter da so omejitve pri povračilu nadomestila delodajalcem (izplačilo dobička nagrad poslovodstvu, nakupi lastnih delnic ali deležev) še 24 mesecev po izdani odločbi preobširne in trajajo predolgo.
\"Omejitve so smiselne le v času prejemanja povračila nadomestila plače, in sicer za izplačilo dobička in izplačilo nagrad poslovodstvu. Prav tako je predlagana širitev omejitve na vse pravne naslednike družbe prejemnice povračila in povezane družbe delodajalca neprimerna,\" pravijo.
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izpostavljajo tudi nujnost čim manjše administrativne obremenitve. Poudarjajo, da so glede t. i. trajne krizne sheme potrebi pravna podlaga in instrumente, ki jih bodo upravičeni subjekti lahko uveljavljali v razumnem roku brez administrativnih ovir in večstopenjskega potrjevanja. (konec)jb/mlu STA133 2024-12-19/15:14
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so posredovale pripombe na osnutek zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ob tem pa opozorile, da bi morala biti v skladu z načrtom za odpornost in okrevanje shema uveljavljena že v drugem četrtletju letos, s čimer bi reševali slabšanje razmer v gospodarstvu.
\"Glede na zmanjševanje naročil v določenih panogah delodajalske organizacije pozivajo politiko k čimprejšnjemu sprejemu sheme,\" so v imenu petih organizacij sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Med drugim predlagajo širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Glede na to, da imajo nekatera delovna mesta neenakomerno razporejen delovni čas (izmensko delo, delo ob nedeljah in/ali praznikih), naj se predvidi začasno čakanje na delo v deležu delavnika med 10 in 50 odstotki na mesečni ravni, ne izključno na tedenski, predlagajo.
Ne strinjajo se s pogojem, da so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Menijo namreč, da ni utemeljenega razloga, da delodajalec, ki ne bo mogel zagotavljati dela že enemu delavcu, ne bi mogel biti upravičen do ukrepa. Predlagajo, da podjetje za najmanj 10 odstotkov delavcev (namesto 30 odstotkov) v poslovnih enotah na območju posamezne območne službe zavoda za zaposlovanje mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Enak pogoj je veljal tudi v protikoronskih zakonodajnih paketih.
Pozivajo, da se najde ustrezna rešitev za primere, ko pride do nemožnosti zagotavljanja dela agencijskim delavcem zaradi okoliščin pri uporabniku in pride do potrebe po delnem nadomestilu plače pri delodajalcu za zagotavljanju dela. Smiselno bi bilo ureditev dopolniti na način, da se ohranja tudi zaposlitev delavcev pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaradi upada potrebe po delu agencijskih delavcev pri uporabniku.
Izpostavljajo, da bi moral biti smisel zakona ohranjanje zaposlenih pri delodajalcu oz. v dejavnosti, ne pa povečevanje tveganja, da delavci delodajalca ali dejavnost zapustijo in se prekvalificirajo, ker se v času dela s skrajšanim delovnim časom ne bi želeli vključevati v usposabljanje in izobraževanje ali se vključiti v evidenco iskalcev zaposlitve pri zavodu za zaposlovanje.
Pozivajo, da se črta omejitve, ki so vezane na dejavnost - ukrep je po njihovem mnenju treba vezati na posamezen poslovni subjekt.
Poudarjajo, da urad za makroekonomske analize in razvoj ne napoveduje spremembe bruto domačega proizvoda (BDP) na četrtletni ravni in ne padca BDP na letni ravni v prihodnjem letu, zato da bi bilo treba sektorski ali splošni pogoj (dve zaporedni krčenji BDP) črtati.
Predlagajo tudi podaljšanje časovne omejitve trajanja ukrepa, in sicer s šestih mesecev na 24 mesecev v 36 mesecih od prve odreditve. S tem bi naslovili tudi gospodarske šoke, ki bi trajali dlje, kot je bil primer finančne in gospodarske krize 2009-2013.
Prav tako predlagajo tudi dvig povračila na 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vključenimi prispevki delodajalca (bruto II) po vzoru devetega protikoronskega zakona ter črtanje omejitve zneska nadomestila le na polovico povprečne plače. Kapica na povračilo nadomestila tudi ne ščiti delovnih mest, ki so nekoliko bolje plačana, pravijo.
Menijo, da je omejitev pravice koriščenja ukrepa le na poslovne subjekte, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče, neustrezna ter da so omejitve pri povračilu nadomestila delodajalcem (izplačilo dobička nagrad poslovodstvu, nakupi lastnih delnic ali deležev) še 24 mesecev po izdani odločbi preobširne in trajajo predolgo.
\"Omejitve so smiselne le v času prejemanja povračila nadomestila plače, in sicer za izplačilo dobička in izplačilo nagrad poslovodstvu. Prav tako je predlagana širitev omejitve na vse pravne naslednike družbe prejemnice povračila in povezane družbe delodajalca neprimerna,\" pravijo.
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izpostavljajo tudi nujnost čim manjše administrativne obremenitve. Poudarjajo, da so glede t. i. trajne krizne sheme potrebi pravna podlaga in instrumente, ki jih bodo upravičeni subjekti lahko uveljavljali v razumnem roku brez administrativnih ovir in večstopenjskega potrjevanja. (konec)jb/mlu STA133 2024-12-19/15:14