Delo o odnosu do nasilja (2. 7.) Ljubljana

Anja Intihar v komentarju Naučimo se postavljati prava vprašanja piše o odnosu do nasilja. Avtorica poudarja, da se ob vsaki zgodbi o nasilju pojavijo vprašanja, zakaj so žrtve z razkritjem čakale tako dolgo. Izpostavlja besede sociologinje Jasne Podreka, da žrtve spregovorijo, ko se počutijo dovolj močne in varne, da to lahko naredijo.***
\"Ko najstnica ali mlada ženska stavi vse, da bo nekega dne dobila oskarja ali zlato olimpijsko kolajno, in določeno osebo vidi kot edino, ki ji pri tem lahko pomaga, bo zelo verjetno molčala. Razlika v letih oziroma jasna hierarhična lestvica, na kateri sta storilec in žrtev, strah, nerazumevanje tega, kaj se ji dogaja - še posebno če gre za res mlada dekleta - vse to so lahko vzroki za molk. \'Ljudje ne razumejo kompleksnosti spolnega nasilja, ki ga praviloma izvaja nekdo, ki mu oseba zaupa. Morda ga ima celo za vzornika,\' opozarja Jasna Podreka. Govorimo torej lahko o nekakšnem očetovskem liku, ki si ga dekleta - marsikdaj niti ne znajo procesirati, kaj se jim dogaja -, vzamejo za zaupnika in mu nočejo povzročiti \'škode\'. Veliko žrtev dolga leta molči. Ne sprašujmo se torej, zakaj žrtve dolgo molčijo. Edino vprašanje, ki ga pri tej temi velja postaviti, je, zakaj si storilci, ki po navadi zelo dobro vedo, da lahko prestopijo mejo, sploh dovolijo izkoristiti svojo moč.\" (konec)mde/vb STA183 2025-07-01/21:58
×