Delo o klavrni podobi slovenskega novinarstva (3. 5.) Ljubljana

Bojan Budja v komentarju Od Vodiške Johance do Karigadorja piše o klavrni podobi slovenskega novinarstva ob mednarodnem dnevu svobode medijev. Avtor meni, da je Slovenija na tem področju daleč od dosežkov v športu. Poudarja, da so za svobodo medijev potrebni svobodni novinarji, ti pa so v Sloveniji svobodni toliko, kolikor svobode si upajo vzeti.***
\"A manjka jim poguma. Če bi moj danes večinsko žalostni ceh pogumno ocenjeval vsakdanje življenje Slovencev, bi imeli na čelu države in v opoziciji drugačne politike in politiko. Slovenija bi bila drugačna. Bojim se, da to ne bo nikoli, sprege so premočne, sistem onemogoča neodvisnost kritičnosti. Nekateri pa si je niti ne želijo, neodvisnosti. Kajti potem morajo razmišljati s svojo glavo. Lažje jim je, če imajo gospodarja. Četudi strankarskega. Ne prvič bom zapisal, da se danes nemara še bolj kot včeraj domala za vsakega novinarja v Sloveniji ve, za katero stran mu potihem ali na ves glas bije srce. Novinarsko nadstrankarstvo je smešnica. Izpričana domala vsak dan na straneh in podobah slovenskih medijev. Ve se, kam sodijo kateri, in si tega niti ne trudijo prikriti. Celo znamenitih pet k-jev (kdo, kaj, kdaj, kje, kako), na katere naj bi odgovoril sleherni novinarski prispevek, je v službi interesa z imenom in priimkom.\" (konec)mde/zc STA039 2025-05-03/09:29
×