Usode
Danes živiva skupaj
Odbor za zdravstvo je na nujni seji zavrnil sklep NSi, s katerim bi ministrstvu za zdravje predlagali, naj pripravi ukrepe, ki bodo krepili zdravstveno oskrbo na podeželju. Koalicijski poslanci so v razpravi poudarili, da je vlada ukrepe sprejela s strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031 in da se že izvajajo.***
Poslanka NSi Iva Dimic je uvodoma pojasnila, da so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili, ker so na terenu zaznali, da je zdravstvena oskrba na podeželju pred kolapsom. Opozorila je, da se ob večjih zdravstvenih potrebah ne povečuje zanimanje zdravstvenih delavcev za delo na primarni ravni, kar se kaže v čedalje večjem primanjkljaju kadrov.
Izpostavila je pomanjkanje kadrov v zdravstvenih domovih Tolmin in Idrija, a dodala, da se s podobno situacijo soočajo tudi drugi zdravstveni domovi na podeželju.
Člani odbora so zavrnili tudi drugi predlagan sklep NSi, s katerim bi državnemu zboru predlagali, da v primeru ponovnega odločanja o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, novelo zavrne.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je dejal, da morajo govoriti o zdravstveni oskrbi na primarni ravni, ne le na podeželju. Potrdil je, da se soočajo z izzivi, kot sta pomanjkanje kadra, zlati v ruralnih območjih, in neenakomerna dostopnost do zdravstvenih storitev.
Med koraki k izboljšanju dostopnosti oskrbe je naštel večje število ambulant družinske medicine, povečanje števila vpisnih mest, povečanje števila mest za specializacijo družinske medicine, finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine in spodbujanje raziskovalne dejavnosti. \"Ukrepi že kažejo rezultate,\" je poudaril.
Seje odbora so se udeležili številni vabljeni iz zdravniških organizacij, ki so pozvali h kratkoročnim rešitvam, saj je pomanjkanje zdravnikov veliko, predvsem na območju Severnoprimorske regije. Opozorili so, da dodatno obremenjevanje obstoječih kadrov ni rešitev, saj lahko vodi do različnih obolenj. Poudarili so tudi, da je treba povrniti ugled družinskim zdravnikom.
Nekateri direktorji zdravstvenih domov predlagajo dvig plač zdravnikom na primarni ravni, kjer je pomanjkanje zdravnikov največje, in sicer za 30 odstotkov. Med mogočimi rešitvami so našteli tudi spremembo specializacije, ki bi omogočila več kroženja na primarni ravni v zaključnih letnikih.
Dimic je v razpravi poudarila, da direktorji zdravstvenih domov sami iščejo rešitve, a da pričakujejo tudi pomoč ministrstva.
Poslanka Nataša Sukič (Levica) je opozorila na \"krajo kadrov\" med zdravstvenimi domovi in sklepanje pogodb z izvajalci. Meni pa, da mora država narediti več za učinkovito decentralizacijo, dostop do bolj oddaljenih krajev in oddajo najemnih stanovanj zdravstvenim kadrom.
\"Primarno raven je treba okrepiti, kajti če razpade, razpade celoten zdravstveni sistem, in takrat ne bo pomembno, ali živimo v Tolminu, Idriji ali Ljubljani,\" je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Po njenih besedah je treba spodbuditi zanimanje za poklice v zdravstvu, saj zaradi starajočega se prebivalstva brez njih ne bo šlo.
Predsednica odbora in poslanka Svobode Tamara Kozlovič je povzela, da kadrov v zdravstvu primanjkuje, da smo dolgoživa družba, da imajo omejeno vrečo denarja in zdravstvene delavce, ki bi si želeli manj obremenitev in fleksibilnejše delo. \"Želela bi si, da bi nekdo znašel formulo, kako vse te imenovalce povezati,\" je dejala. Dodala je, da bi lahko naredili več, da bi obstoječ zdravstveni kader, ki danes ne dela v zdravstvenem sistemu, privabiti nazaj.
Njen strankarski kolega Rastislav Vrečko pa je poudaril, da je slovensko zdravstvo kljub vsem težavam primerljivo z državami EU in OECD.
Sklepa so ob NSi podprli tudi v SDS. Poslanec Andrej Poglajen je dejal, da sta v skladu s potrebami državljank in državljanov. Ob tem je opozoril, da bi morali zdravstvene ustanove imeti pravno podlago, da zaposlenega, ki ga privabijo, vsaj za določen čas zadržijo. (konec)npe/mo STA202 2025-04-08/18:42
Poslanka NSi Iva Dimic je uvodoma pojasnila, da so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili, ker so na terenu zaznali, da je zdravstvena oskrba na podeželju pred kolapsom. Opozorila je, da se ob večjih zdravstvenih potrebah ne povečuje zanimanje zdravstvenih delavcev za delo na primarni ravni, kar se kaže v čedalje večjem primanjkljaju kadrov.
Izpostavila je pomanjkanje kadrov v zdravstvenih domovih Tolmin in Idrija, a dodala, da se s podobno situacijo soočajo tudi drugi zdravstveni domovi na podeželju.
Člani odbora so zavrnili tudi drugi predlagan sklep NSi, s katerim bi državnemu zboru predlagali, da v primeru ponovnega odločanja o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, novelo zavrne.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je dejal, da morajo govoriti o zdravstveni oskrbi na primarni ravni, ne le na podeželju. Potrdil je, da se soočajo z izzivi, kot sta pomanjkanje kadra, zlati v ruralnih območjih, in neenakomerna dostopnost do zdravstvenih storitev.
Med koraki k izboljšanju dostopnosti oskrbe je naštel večje število ambulant družinske medicine, povečanje števila vpisnih mest, povečanje števila mest za specializacijo družinske medicine, finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine in spodbujanje raziskovalne dejavnosti. \"Ukrepi že kažejo rezultate,\" je poudaril.
Seje odbora so se udeležili številni vabljeni iz zdravniških organizacij, ki so pozvali h kratkoročnim rešitvam, saj je pomanjkanje zdravnikov veliko, predvsem na območju Severnoprimorske regije. Opozorili so, da dodatno obremenjevanje obstoječih kadrov ni rešitev, saj lahko vodi do različnih obolenj. Poudarili so tudi, da je treba povrniti ugled družinskim zdravnikom.
Nekateri direktorji zdravstvenih domov predlagajo dvig plač zdravnikom na primarni ravni, kjer je pomanjkanje zdravnikov največje, in sicer za 30 odstotkov. Med mogočimi rešitvami so našteli tudi spremembo specializacije, ki bi omogočila več kroženja na primarni ravni v zaključnih letnikih.
Dimic je v razpravi poudarila, da direktorji zdravstvenih domov sami iščejo rešitve, a da pričakujejo tudi pomoč ministrstva.
Poslanka Nataša Sukič (Levica) je opozorila na \"krajo kadrov\" med zdravstvenimi domovi in sklepanje pogodb z izvajalci. Meni pa, da mora država narediti več za učinkovito decentralizacijo, dostop do bolj oddaljenih krajev in oddajo najemnih stanovanj zdravstvenim kadrom.
\"Primarno raven je treba okrepiti, kajti če razpade, razpade celoten zdravstveni sistem, in takrat ne bo pomembno, ali živimo v Tolminu, Idriji ali Ljubljani,\" je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Po njenih besedah je treba spodbuditi zanimanje za poklice v zdravstvu, saj zaradi starajočega se prebivalstva brez njih ne bo šlo.
Predsednica odbora in poslanka Svobode Tamara Kozlovič je povzela, da kadrov v zdravstvu primanjkuje, da smo dolgoživa družba, da imajo omejeno vrečo denarja in zdravstvene delavce, ki bi si želeli manj obremenitev in fleksibilnejše delo. \"Želela bi si, da bi nekdo znašel formulo, kako vse te imenovalce povezati,\" je dejala. Dodala je, da bi lahko naredili več, da bi obstoječ zdravstveni kader, ki danes ne dela v zdravstvenem sistemu, privabiti nazaj.
Njen strankarski kolega Rastislav Vrečko pa je poudaril, da je slovensko zdravstvo kljub vsem težavam primerljivo z državami EU in OECD.
Sklepa so ob NSi podprli tudi v SDS. Poslanec Andrej Poglajen je dejal, da sta v skladu s potrebami državljank in državljanov. Ob tem je opozoril, da bi morali zdravstvene ustanove imeti pravno podlago, da zaposlenega, ki ga privabijo, vsaj za določen čas zadržijo. (konec)npe/mo STA202 2025-04-08/18:42