Promo
Najslajši čokoladni dogodek
Kulturno dogajanje v Bruslju bo letos v veliki meri posvečeno art decoju, umetniškemu gibanju 20. let prejšnjega stoletja, ki je pustilo pečat v arhitekturi in dekorativni umetnosti. Sto let po razstavi dekorativne umetnosti v Parizu, ki je bila odločilna za nastanek art decoja, v belgijski prestolnici z vrsto dogodkov obujajo njegovo dediščino.***
Bruselj je letošnje leto posvetil art decoju, s čimer želi obeležiti stoletnico rojstva tega umetniškega in oblikovalskega gibanja, ki ima korenine v Mednarodni razstavi moderne dekorativne in industrijske umetnosti v Parizu leta 1925.
Art deco, okrajšava za francoski izraz arts decoratifs - dekorativna umetnost, je bil v času med obema vojnama sinonim za razkošje in prefinjenost. Z značilnimi geometrijskimi vzorci, živahnimi barvami in uporabo sodobnih materialov je vplival na arhitekturo, notranje oblikovanje, modo in tudi film.
Raznolik program, s katerim želijo v Bruslju znova obuditi razpoloženje tistega časa, vključuje razstave, predavanja in vodene oglede javnih zgradb kot tudi zasebnih rezidenc in stanovanj, zasnovanih v slogu art decoja. Mnoge med njimi, običajno zaprte za javnost, bodo izjemoma odprle vrata obiskovalcem.
Po besedah bruseljske sekretarke za urbanizem Ans Persoons bo to priložnost, da obiskovalci ponovno odkrijejo izjemno dediščino art decoja, predvsem njegov vpliv na družbo v 20. in 30. letih minulega stoletja, pa tudi da spoznajo, kako ta slog še danes pomembno oblikuje podobo mesta.
Bruselj se ponaša z nekaj edinstvenimi arhitekturnimi stavbami art decoja, kot so Center lepih umetnosti (Bozar), palača Stoclet in bazilika Koekelberg. Mednje sodi tudi vila Empain, ki z razstavo Echoes of Art Deco (Odmevi art decoja) vabi k odkrivanju arhitekture te nekoč zasebne rezidence.
Prizorišče dogajanja bo tudi Muzej Van Buuren, nekdanja vila z vrtovi finančnika in pokrovitelja umetnosti Davida van Buurena in njegove žene Alice Piette, ki velja za arhitekturni biser art decoja s svojo zbirko pohištva, preprog in vitražev.
Razstavni center Halles Saint-Gery v središču Bruslja pa bo obiskovalce popeljal v svet kinematografije in arhitekture z razstavo Kinematografi art decoja.
Tudi belgijski mojstri čokolade bodo v času velikonočnih praznovanj v okviru dogodka Bel\'Oeuf navdih za čokoladna jajca iskali v eleganci art decoja.
V Bruslju upajo, da bodo ponovili uspeh iz leta 2023, ko so številni dogodki, posvečeni še enemu umetniškemu slogu - art nouveau, pritegnili skoraj dva milijona domačih in tujih obiskovalcev. (konec)sg/mlj STA018 2025-03-31/05:30
Bruselj je letošnje leto posvetil art decoju, s čimer želi obeležiti stoletnico rojstva tega umetniškega in oblikovalskega gibanja, ki ima korenine v Mednarodni razstavi moderne dekorativne in industrijske umetnosti v Parizu leta 1925.
Art deco, okrajšava za francoski izraz arts decoratifs - dekorativna umetnost, je bil v času med obema vojnama sinonim za razkošje in prefinjenost. Z značilnimi geometrijskimi vzorci, živahnimi barvami in uporabo sodobnih materialov je vplival na arhitekturo, notranje oblikovanje, modo in tudi film.
Raznolik program, s katerim želijo v Bruslju znova obuditi razpoloženje tistega časa, vključuje razstave, predavanja in vodene oglede javnih zgradb kot tudi zasebnih rezidenc in stanovanj, zasnovanih v slogu art decoja. Mnoge med njimi, običajno zaprte za javnost, bodo izjemoma odprle vrata obiskovalcem.
Po besedah bruseljske sekretarke za urbanizem Ans Persoons bo to priložnost, da obiskovalci ponovno odkrijejo izjemno dediščino art decoja, predvsem njegov vpliv na družbo v 20. in 30. letih minulega stoletja, pa tudi da spoznajo, kako ta slog še danes pomembno oblikuje podobo mesta.
Bruselj se ponaša z nekaj edinstvenimi arhitekturnimi stavbami art decoja, kot so Center lepih umetnosti (Bozar), palača Stoclet in bazilika Koekelberg. Mednje sodi tudi vila Empain, ki z razstavo Echoes of Art Deco (Odmevi art decoja) vabi k odkrivanju arhitekture te nekoč zasebne rezidence.
Prizorišče dogajanja bo tudi Muzej Van Buuren, nekdanja vila z vrtovi finančnika in pokrovitelja umetnosti Davida van Buurena in njegove žene Alice Piette, ki velja za arhitekturni biser art decoja s svojo zbirko pohištva, preprog in vitražev.
Razstavni center Halles Saint-Gery v središču Bruslja pa bo obiskovalce popeljal v svet kinematografije in arhitekture z razstavo Kinematografi art decoja.
Tudi belgijski mojstri čokolade bodo v času velikonočnih praznovanj v okviru dogodka Bel\'Oeuf navdih za čokoladna jajca iskali v eleganci art decoja.
V Bruslju upajo, da bodo ponovili uspeh iz leta 2023, ko so številni dogodki, posvečeni še enemu umetniškemu slogu - art nouveau, pritegnili skoraj dva milijona domačih in tujih obiskovalcev. (konec)sg/mlj STA018 2025-03-31/05:30