Gorska nesreča
Na območju Jalovca umrla planinka
Bruselj: Države bodo k varnostnim jamstvom za Ukrajino prispevale na različne načine Bruselj
05.09.2025, 14:11
Države, ki so se v četrtek zavezale k zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini, bodo to storile na različne načine, so po četrtkovem srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu danes povedali na Evropski komisiji. Pojasnili so, da bodo od 26 držav nekatere v Ukrajino poslale vojake, druge pa bodo pomagale pri okrepitvi ukrajinske vojske.***
\"Prispevek teh 26 držav pomeni, da so pripravljene prispevati na določen način - lahko z vojaki ali pa k okrepitvi ukrajinskih sil - da bi bila Ukrajina močnejša,\" je danes v Bruslju o četrtkovem srečanju o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho.
Na srečanju je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v četrtek dejala, da je najmočnejše varnostno jamstvo močna ukrajinska vojska brez omejitev. Med drugim bo EU nadaljevala misijo urjenja, v okviru katere so doslej po besedah von der Leyen izurili že skoraj 90.000 ukrajinskih vojakov.
V EU ob tem poteka razprava o razširitvi mandata misije, da bi po prekinitvi spopadov med Kijevom in Moskvo ukrajinske vojake v okviru misije EU urili tudi v domovini. Kot je po zasedanju obrambnih ministrov EU na Danskem pred enim tednom povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ima razširitev mandata široko podporo med državami članicami.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v četrtek po srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu, na katerem je preko videopovezave sodeloval tudi premier Robert Golob, sporočil, da se je k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne zavezalo 26 držav, a jih poimensko ni navedel. Povedal je tudi, da nekatere države dokončnega stališča glede sodelovanja v mirovnih silah še niso sprejele.
Države so se po Macronovih besedah zavezale, da bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju takoj po sklenjenem premirju z Rusijo.
Kremelj je zavrnil tovrstno ureditev, češ da Rusiji ne ustreza. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes celo posvaril, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske.
\"O namestitvi sil na svojem ozemlju bo odločala Ukrajina,\" so danes glede tega poudarili na Evropski komisiji. (konec)blm/vb STA106 2025-09-05/14:10
\"Prispevek teh 26 držav pomeni, da so pripravljene prispevati na določen način - lahko z vojaki ali pa k okrepitvi ukrajinskih sil - da bi bila Ukrajina močnejša,\" je danes v Bruslju o četrtkovem srečanju o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho.
Na srečanju je sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v četrtek dejala, da je najmočnejše varnostno jamstvo močna ukrajinska vojska brez omejitev. Med drugim bo EU nadaljevala misijo urjenja, v okviru katere so doslej po besedah von der Leyen izurili že skoraj 90.000 ukrajinskih vojakov.
V EU ob tem poteka razprava o razširitvi mandata misije, da bi po prekinitvi spopadov med Kijevom in Moskvo ukrajinske vojake v okviru misije EU urili tudi v domovini. Kot je po zasedanju obrambnih ministrov EU na Danskem pred enim tednom povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ima razširitev mandata široko podporo med državami članicami.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer v četrtek po srečanju t. i. koalicije voljnih v Parizu, na katerem je preko videopovezave sodeloval tudi premier Robert Golob, sporočil, da se je k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne zavezalo 26 držav, a jih poimensko ni navedel. Povedal je tudi, da nekatere države dokončnega stališča glede sodelovanja v mirovnih silah še niso sprejele.
Države so se po Macronovih besedah zavezale, da bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino ali s prisotnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju takoj po sklenjenem premirju z Rusijo.
Kremelj je zavrnil tovrstno ureditev, češ da Rusiji ne ustreza. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je danes celo posvaril, da bodo vojaki zahodnih držav, ki bi bili napoteni v Ukrajino, tarča ruske vojske.
\"O namestitvi sil na svojem ozemlju bo odločala Ukrajina,\" so danes glede tega poudarili na Evropski komisiji. (konec)blm/vb STA106 2025-09-05/14:10