Jubilej
Prvo leto ustvarjanja AKC Nama
V Biotehniškem centru Naklo kot novost v ponudbo programov uvrščajo gozdno terapijo. Vključili jo bodo v izobraževalni proces dijakov in študentov, zunanjim uporabnikom pa bo na voljo v obliki delavnic. Gozdna terapija, katere učinki na zdravje so marsikje v tujini že dobro prepoznani, tako nadaljuje svoj preboj tudi v slovenski prostor.***
Kot je na ponedeljkovi predstavitvi gozdne terapije pojasnila profesorica Biotehniškega centra Naklo Mojca Logar, se je s to tematiko seznanila na mednarodnem kongresu o potencialu gozdov za zdravje, ki je pred dvema letoma potekal v Kranjski Gori. Lani se je udeležila šolanja na Višji šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana ter letos pridružila prvi generaciji v Sloveniji izšolanih izvajalcev gozdne terapije.
Prvo izobraževanje v Sloveniji je zaključilo okoli 20 slušateljev z različnimi ozadji. Med njimi so bili med drugim patronažne sestre, psihologi in turistični vodniki, približno tretjina pa je bila vzgojiteljev in osnovnošolskih učiteljev. V Sloveniji je namreč že precej poznana mreža gozdnih vrtcev, kjer izvajajo gozdno pedagogiko in učenje o gozdu, pri gozdni terapiji pa je fokus usmerjen na človeka, da se v gozdu sprosti in umiri, je pojasnila Logar.
Kot je poudarila, gozdna terapija v slovenskem prostoru ni nekaj povsem novega. Novost pa je, da jo bodo v Biotehniškem centru Naklo vpeljali v šolski prostor, kjer bo dostopna vsem deležnikom, tako učiteljem in drugim zaposlenim, kot dijakom in študentom. Ponudili jo bodo tudi zunanjim uporabnikom v obliki tečaja oziroma delavnic.
\"Gre za dva do tri ure dolge sprehode po gozdu, kjer sistematično skušamo odpirati vseh pet čutil. Udeležence skušamo preko dihalnih vaj in vaj za čuječnost sprostiti do te mere, da lahko črpajo pozitivne učinke gozda, saj drevesa oddajajo fitoncide, naravne antibiotike, ki lahko zmanjšujejo vnetja v telesu,\" je povedala Logar.
Blagodejne učinke gozda so pokazale številne znanstvene raziskave, pri čemer prednjačita Južna Koreja in Japonska, kjer so ugotovili, da je njihova družba, predvsem mladi, tako odtujena drug od drugega, da se to pozna pri pomanjkanju socialnih stikov in nižji rodnosti. Možnosti za izboljšanje stanja iščejo na vseh področjih in eno od njih je tudi črpanje blagodejnih učinkov gozda, je pojasnila Logar.
Znanstveno dokazani učinki so znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa, znižanje ravni kortizola, kar ima za posledico manjši stres, manjše tveganje za bolezni srca, zmanjšanje tesnobe, depresije in težav s težo, izboljšanje spomina in koncentracije, krepitev imunskega sistema, izboljšanje parasimpatične živčne aktivnosti, kar vodi tudi k boljšemu spanju, izboljšanje splošnega počutja, izboljšanje pozornosti, osredotočenosti in ustvarjalnosti.
Na Japonskem in ponekod drugod je razvoj gozdne terapije prevzela zdravstvena stroka. Marsikje v tujini, denimo na Madžarskem, gozdno terapijo zdravniki predpisujejo svojim pacientom. V nekaterih drugih državah je gozdna terapija uvrščena pod gozdarsko stroko kot gozdna pedagogika, ponekod pa se uvršča v turizem in velnes in tako se zdi, da bo vsaj zaenkrat tudi v Sloveniji.
Čeprav so pozitivni učinki gozdne terapije na zdravje dokazani, ni znano, kdaj bi lahko gozdna terapija tudi v Sloveniji postala del zdravstvene stroke, je povedala sogovornica. Dodala pa je, da gozdna terapija postaja svetovni trend, saj gre za preprosto, naravno in izjemno učinkovito metodo oz. pravi odgovor za sodobnega človeka, ki išče ravnovesje telesa, uma in duha.
\"Vse bolj opažamo, da se ljudje zavedajo pomena kvalitetnega preživljanja prostega časa in njegove povezave z zdravjem preko zdrave prehrane, gibanja, športa in različnih drugih aktivnosti,\" je izpostavil tudi vodja središča za vseživljenjsko učenje v Biotehniškem centru Naklo Peter Ribič. (konec)tzu/mrn STA029 2025-09-23/07:45
Kot je na ponedeljkovi predstavitvi gozdne terapije pojasnila profesorica Biotehniškega centra Naklo Mojca Logar, se je s to tematiko seznanila na mednarodnem kongresu o potencialu gozdov za zdravje, ki je pred dvema letoma potekal v Kranjski Gori. Lani se je udeležila šolanja na Višji šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana ter letos pridružila prvi generaciji v Sloveniji izšolanih izvajalcev gozdne terapije.
Prvo izobraževanje v Sloveniji je zaključilo okoli 20 slušateljev z različnimi ozadji. Med njimi so bili med drugim patronažne sestre, psihologi in turistični vodniki, približno tretjina pa je bila vzgojiteljev in osnovnošolskih učiteljev. V Sloveniji je namreč že precej poznana mreža gozdnih vrtcev, kjer izvajajo gozdno pedagogiko in učenje o gozdu, pri gozdni terapiji pa je fokus usmerjen na človeka, da se v gozdu sprosti in umiri, je pojasnila Logar.
Kot je poudarila, gozdna terapija v slovenskem prostoru ni nekaj povsem novega. Novost pa je, da jo bodo v Biotehniškem centru Naklo vpeljali v šolski prostor, kjer bo dostopna vsem deležnikom, tako učiteljem in drugim zaposlenim, kot dijakom in študentom. Ponudili jo bodo tudi zunanjim uporabnikom v obliki tečaja oziroma delavnic.
\"Gre za dva do tri ure dolge sprehode po gozdu, kjer sistematično skušamo odpirati vseh pet čutil. Udeležence skušamo preko dihalnih vaj in vaj za čuječnost sprostiti do te mere, da lahko črpajo pozitivne učinke gozda, saj drevesa oddajajo fitoncide, naravne antibiotike, ki lahko zmanjšujejo vnetja v telesu,\" je povedala Logar.
Blagodejne učinke gozda so pokazale številne znanstvene raziskave, pri čemer prednjačita Južna Koreja in Japonska, kjer so ugotovili, da je njihova družba, predvsem mladi, tako odtujena drug od drugega, da se to pozna pri pomanjkanju socialnih stikov in nižji rodnosti. Možnosti za izboljšanje stanja iščejo na vseh področjih in eno od njih je tudi črpanje blagodejnih učinkov gozda, je pojasnila Logar.
Znanstveno dokazani učinki so znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa, znižanje ravni kortizola, kar ima za posledico manjši stres, manjše tveganje za bolezni srca, zmanjšanje tesnobe, depresije in težav s težo, izboljšanje spomina in koncentracije, krepitev imunskega sistema, izboljšanje parasimpatične živčne aktivnosti, kar vodi tudi k boljšemu spanju, izboljšanje splošnega počutja, izboljšanje pozornosti, osredotočenosti in ustvarjalnosti.
Na Japonskem in ponekod drugod je razvoj gozdne terapije prevzela zdravstvena stroka. Marsikje v tujini, denimo na Madžarskem, gozdno terapijo zdravniki predpisujejo svojim pacientom. V nekaterih drugih državah je gozdna terapija uvrščena pod gozdarsko stroko kot gozdna pedagogika, ponekod pa se uvršča v turizem in velnes in tako se zdi, da bo vsaj zaenkrat tudi v Sloveniji.
Čeprav so pozitivni učinki gozdne terapije na zdravje dokazani, ni znano, kdaj bi lahko gozdna terapija tudi v Sloveniji postala del zdravstvene stroke, je povedala sogovornica. Dodala pa je, da gozdna terapija postaja svetovni trend, saj gre za preprosto, naravno in izjemno učinkovito metodo oz. pravi odgovor za sodobnega človeka, ki išče ravnovesje telesa, uma in duha.
\"Vse bolj opažamo, da se ljudje zavedajo pomena kvalitetnega preživljanja prostega časa in njegove povezave z zdravjem preko zdrave prehrane, gibanja, športa in različnih drugih aktivnosti,\" je izpostavil tudi vodja središča za vseživljenjsko učenje v Biotehniškem centru Naklo Peter Ribič. (konec)tzu/mrn STA029 2025-09-23/07:45