Družinske zgodbe (50)
Pogačnikovi
V Sloveniji se je rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju predvsem zaradi krepitve zasebne potrošnje obnovila. V Banki Slovenije pričakujejo, da se bo rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Med dolgoročnimi izzivi gospodarstva pa v centralni banki opozarjajo na trendno upočasnjevanje rasti produktivnosti dela.***
\"Ugotavljamo, da se je struktura gospodarske rasti v zadnjih treh desetletjih močno spremenila. Do svetovne finančno-gospodarske krize jo je poganjala predvsem rast produktivnosti, po njej pa rast zaposlenosti. Rast produktivnosti dela se trendno upočasnjuje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti,\" so zapisali v najnovejši publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj.
Investicije so eden glavnih dejavnikov, ki spodbuja dvig produktivnosti, ta pa je pogojen tudi z industrijsko intenzivnostjo gospodarstva, rastjo inovacij in uvajanjem novih tehnologij. Podatki kažejo, da je investicijska aktivnost v Sloveniji šibka.
Kljub večjim vlaganjem v opremo in stroje za povprečjem EU država zaostaja pri gradbenih investicijah, predvsem v stanovanjski gradnji, ter pri vlaganjih v intelektualno lastnino, kar ovira hitrejšo gospodarsko konvergenco k razvitejšim članicam. Državne investicije presegajo povprečje EU, a so močno vezane na evropska sredstva in volilne cikle, so navedli.
Med strukturnimi izzivi, ki zmanjšujejo rast produktivnosti in potencialnega BDP, poleg skromne investicijske aktivnosti izstopajo še spreminjanje strukture gospodarstva in neugodni demografski trendi, povezani s tesnostjo trga dela. \"Zaskrbljujoče je tudi naraščanje bolniških odsotnosti,\" so zapisali.
Za naložbeno aktivnost podjetij so prav tako nespodbudni vztrajajoča negotovost, izguba konkurenčnosti, šibko povpraševanje in nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. \"To potrjuje tudi analiza mikro podatkov, ki kaže, da so investicije podjetij izrazito prociklične, na kar vpliva zlasti negotovost in občutljivost na prehodne spremembe v prihodkih, pri čemer so še posebej ranljiva majhna in izvozno usmerjena podjetja,\" so navedli.
Kot so še ugotovili v Banki Slovenije, se je rast cen v Sloveniji v poletnih mesecih nekoliko pospešila in bila avgusta triodstotna. K temu so prispevale predvsem cene energentov in hrane. Hitrejša rast pri energentih je povezana predvsem z dražjimi motornimi gorivi in vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike, pri hrani pa odraža razmere na svetovnih trgih in težave pri pridelavi mesa, ki so se vzdolž prehrambnih verig prenesle do končnih kupcev. Osnovna inflacija se je avgusta okrepila na 2,9 odstotka.
Trg dela ostaja razmeroma tesen. Brezposelnost je zgodovinsko nizka, pomanjkanje kadra pa še vedno presega dolgoletno povprečje. Zaposlenost se od konca lanskega leta zmanjšuje, zlasti zaradi gibanj v zasebnem sektorju, manjše povpraševanje po delovni sili pa potrjuje tudi medletno krčenje števila prostih delovnih mest. Rast povprečne bruto plače ostaja visoka ali 7,4-odstotna v juniju, predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je ob upočasnitvi rasti prihodkov in začetku izvajanja nove plačne reforme poglobil. Rast prihodkov se je upočasnila predvsem zaradi poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in sprememb na področju zdravstva, manj je tudi prihodkov iz proračuna EU. Pri odhodkih rast poganjajo plače, državne investicije pa kljub povečanju zaostajajo za načrti.
\"V prihodnje bo ključno zasledovanje srednjeročne vzdržnosti dolga države in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Med pritiski na javne finance izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov, demografska gibanja in nadaljevanje obnove po poplavah,\" so še poudarili v Banki Slovenije. (konec)bdo/jes STA093 2025-09-01/12:38
\"Ugotavljamo, da se je struktura gospodarske rasti v zadnjih treh desetletjih močno spremenila. Do svetovne finančno-gospodarske krize jo je poganjala predvsem rast produktivnosti, po njej pa rast zaposlenosti. Rast produktivnosti dela se trendno upočasnjuje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti,\" so zapisali v najnovejši publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj.
Investicije so eden glavnih dejavnikov, ki spodbuja dvig produktivnosti, ta pa je pogojen tudi z industrijsko intenzivnostjo gospodarstva, rastjo inovacij in uvajanjem novih tehnologij. Podatki kažejo, da je investicijska aktivnost v Sloveniji šibka.
Kljub večjim vlaganjem v opremo in stroje za povprečjem EU država zaostaja pri gradbenih investicijah, predvsem v stanovanjski gradnji, ter pri vlaganjih v intelektualno lastnino, kar ovira hitrejšo gospodarsko konvergenco k razvitejšim članicam. Državne investicije presegajo povprečje EU, a so močno vezane na evropska sredstva in volilne cikle, so navedli.
Med strukturnimi izzivi, ki zmanjšujejo rast produktivnosti in potencialnega BDP, poleg skromne investicijske aktivnosti izstopajo še spreminjanje strukture gospodarstva in neugodni demografski trendi, povezani s tesnostjo trga dela. \"Zaskrbljujoče je tudi naraščanje bolniških odsotnosti,\" so zapisali.
Za naložbeno aktivnost podjetij so prav tako nespodbudni vztrajajoča negotovost, izguba konkurenčnosti, šibko povpraševanje in nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. \"To potrjuje tudi analiza mikro podatkov, ki kaže, da so investicije podjetij izrazito prociklične, na kar vpliva zlasti negotovost in občutljivost na prehodne spremembe v prihodkih, pri čemer so še posebej ranljiva majhna in izvozno usmerjena podjetja,\" so navedli.
Kot so še ugotovili v Banki Slovenije, se je rast cen v Sloveniji v poletnih mesecih nekoliko pospešila in bila avgusta triodstotna. K temu so prispevale predvsem cene energentov in hrane. Hitrejša rast pri energentih je povezana predvsem z dražjimi motornimi gorivi in vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike, pri hrani pa odraža razmere na svetovnih trgih in težave pri pridelavi mesa, ki so se vzdolž prehrambnih verig prenesle do končnih kupcev. Osnovna inflacija se je avgusta okrepila na 2,9 odstotka.
Trg dela ostaja razmeroma tesen. Brezposelnost je zgodovinsko nizka, pomanjkanje kadra pa še vedno presega dolgoletno povprečje. Zaposlenost se od konca lanskega leta zmanjšuje, zlasti zaradi gibanj v zasebnem sektorju, manjše povpraševanje po delovni sili pa potrjuje tudi medletno krčenje števila prostih delovnih mest. Rast povprečne bruto plače ostaja visoka ali 7,4-odstotna v juniju, predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je ob upočasnitvi rasti prihodkov in začetku izvajanja nove plačne reforme poglobil. Rast prihodkov se je upočasnila predvsem zaradi poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in sprememb na področju zdravstva, manj je tudi prihodkov iz proračuna EU. Pri odhodkih rast poganjajo plače, državne investicije pa kljub povečanju zaostajajo za načrti.
\"V prihodnje bo ključno zasledovanje srednjeročne vzdržnosti dolga države in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Med pritiski na javne finance izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov, demografska gibanja in nadaljevanje obnove po poplavah,\" so še poudarili v Banki Slovenije. (konec)bdo/jes STA093 2025-09-01/12:38