Kmetijska zemljišča
Kmetom najema niso podaljšali
Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju skrčila v razmerah povečane negotovosti, v Banki Slovenije komentirajo danes objavljene najnovejše statistične podatke. Upad BDP je bil posledica nadaljnjega krčenja investicij in zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ustavila se je tudi rast trošenja gospodinjstev, so zapisali.***
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, je danes objavil Statistični urad RS. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec 0,8-odstoten in s tem največji v območju evra.
Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo beležili upad bruto investicij v osnovna sredstva in stagnacijo izvoza, kar se je ob precej močnejši rasti uvoza odrazilo v negativnem prispevku neto menjave s tujino. \"Razmeroma močno rast uvoza ob skromnih investicijah povezujemo predvsem s kopičenjem zalog v negotovih gospodarskih razmerah,\" so zapisali v Banki Slovenije.
Ohlajanje je opazno tudi pri zasebni potrošnji gospodinjstev, ki je bila medletno višja le še za 0,4 odstotka. To ob sicer še vedno visoki zaposlenosti in rasti plač, ki presega inflacijo, v centralni banki pripisujejo zlasti bolj previdnemu vedenju potrošnikov v negotovih razmerah. Upočasnila se je tudi rast trošenja države.
Pregled po dejavnostih razkrije, da je bil padec dodane vrednosti široko osnovan, saj se je ta skrčila v industriji, gradbeništvu in rahlo tudi v zasebnih storitvah, medtem ko se je rast ohranila le v javnih storitvah.
S temi podatki so obeti za gospodarsko rast, ki jih bodo v Banki Slovenije predstavili junija v okviru novih napovedi, postali bolj negotovi. Spomnili so še na poslabšanje gospodarske klime na začetku drugega četrtletja ter na povečana trgovinska in geopolitična trenja. (konec)bg/jes STA198 2025-05-15/15:56
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, je danes objavil Statistični urad RS. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec 0,8-odstoten in s tem največji v območju evra.
Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo beležili upad bruto investicij v osnovna sredstva in stagnacijo izvoza, kar se je ob precej močnejši rasti uvoza odrazilo v negativnem prispevku neto menjave s tujino. \"Razmeroma močno rast uvoza ob skromnih investicijah povezujemo predvsem s kopičenjem zalog v negotovih gospodarskih razmerah,\" so zapisali v Banki Slovenije.
Ohlajanje je opazno tudi pri zasebni potrošnji gospodinjstev, ki je bila medletno višja le še za 0,4 odstotka. To ob sicer še vedno visoki zaposlenosti in rasti plač, ki presega inflacijo, v centralni banki pripisujejo zlasti bolj previdnemu vedenju potrošnikov v negotovih razmerah. Upočasnila se je tudi rast trošenja države.
Pregled po dejavnostih razkrije, da je bil padec dodane vrednosti široko osnovan, saj se je ta skrčila v industriji, gradbeništvu in rahlo tudi v zasebnih storitvah, medtem ko se je rast ohranila le v javnih storitvah.
S temi podatki so obeti za gospodarsko rast, ki jih bodo v Banki Slovenije predstavili junija v okviru novih napovedi, postali bolj negotovi. Spomnili so še na poslabšanje gospodarske klime na začetku drugega četrtletja ter na povečana trgovinska in geopolitična trenja. (konec)bg/jes STA198 2025-05-15/15:56