Komenda
Poklon graditelju skupnosti
Banka Slovenije: Kreditni standardi kljub tveganjem in šokom ostajajo ustrezni Ljubljana
02.07.2025, 10:28
Kreditiranje prebivalstva se po podatkih Banke Slovenije v zadnjih letih postopno povečuje, kreditni standardi pa kljub tveganjem in šokom ostajajo ustrezni. Potrošniških posojil je bilo sicer konec aprila za pol milijarde evrov več kot ob koncu leta 2019, stanovanjskih pa za 2,2 milijarde evrov več.***
Večina kreditojemalcev kljub številnim šokom iz okolja obveznosti do bank odplačuje nemoteno.
Banka Slovenije je novembra 2019 zaradi neupoštevanja priporočil na področju kreditiranja prebivalstva za banke uvedla zavezujoč makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja potrošnikov, ki med drugim določa znesek, ki mora potrošniku ostati vsak mesec po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb. Večjih kršitev zaradi nespoštovanja ukrepov pri bankah niso zabeležili.
\"Ugotavljamo, da se je nominalno stanje posojil prebivalstvu od uvedbe ukrepa povečalo, in sicer zlasti v zadnjih letih, a se je v tem obdobju precej spreminjala tudi njihova medletna rast,\" so zapisali v Banki Slovenije.
Po izrazitem znižanju obsega potrošniških posojil med letoma 2020 in 2022, tudi zaradi negotovosti, povezane s pandemijo, je ta leta 2023 začel ponovno naraščati. Po obsegu je bilo konec aprila letos pol milijarde evrov več potrošniških posojil kot ob koncu leta 2019.
Medletna rast stanovanjskih posojil se je do leta 2022 postopno krepila, nato pa ob višjih obrestnih merah pričela upočasnjevati. Od sredine leta 2023 pa se ob nižanju obrestnih mer ponovno povečuje. Po obsegu je bilo konec aprila 2025 2,2 milijarde evrov več stanovanjskih posojil kot ob koncu leta 2019.
Razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ostaja na vzdržnih ravneh, so dodali v centralni banki. Potrošniki s potrošniškimi posojili so v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 27,7 odstotka dohodka, medtem ko so potrošniki s stanovanjskimi posojili za odplačilo dolga namenili povprečno 34 odstotkov dohodka.
Povprečna ročnost stanovanjskih posojil se giblje okrog 18 let, medtem ko se ročnost potrošniških posojil v zadnjih dveh letih giblje pri okoli 6,3 letih. Veljavni ukrep pri potrošniških posojilih določa omejitev ročnosti 84 mesecev oz. sedem let.
Povprečno razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine (LTV) pri posojilih, ki so zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, se je v letu 2024 povečevalo. Povprečni LTV pri posojilih za primarno nepremičnino v zadnjem četrtletju lani znaša okoli 67 odstotkov, medtem ko povprečni LTV za sekundarno nepremičnino znaša 58 odstotkov.
Pri nakupu nepremičnine, kjer bo imel potrošnik stalno prebivališče, je priporočen LTV 80 odstotkov, za sekundarno pa 70 odstotkov.
Prebivalstvo sicer še naprej večinoma najema posojila pri bankah in hranilnicah, so še zapisali v centralni banki.
V spremljanem obdobju nedonosne izpostavljenosti iz naslova potrošniških in stanovanjskih posojil ostajajo nizke. Pri potrošniških posojilih se delež znižuje, zvišuje pa se njihov obseg. Ob začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti pri teh posojilih znašal 2,8 odstotka, vrh je dosegel leta 2021 pri 3,7 odstotka, od takrat pa se znižuje in je ob koncu aprila 2025 znašal 3,1 odstotka.
Pri stanovanjskih posojilih se v zadnjih letih znižujeta tako delež kot obseg nedonosnih izpostavljenosti. V začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti znašal 2,3 odstotka in se do konca aprila 2025 znižal na 0,9 odstotka.
V Banki Slovenije bodo primernost zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika ponovno ovrednotili konec leta in ga na podlagi morebitne spremembe izračuna minimalnih življenjskih stroškov po potrebi prilagodili. (konec)zc/bdo STA049 2025-07-02/10:27
Večina kreditojemalcev kljub številnim šokom iz okolja obveznosti do bank odplačuje nemoteno.
Banka Slovenije je novembra 2019 zaradi neupoštevanja priporočil na področju kreditiranja prebivalstva za banke uvedla zavezujoč makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja potrošnikov, ki med drugim določa znesek, ki mora potrošniku ostati vsak mesec po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb. Večjih kršitev zaradi nespoštovanja ukrepov pri bankah niso zabeležili.
\"Ugotavljamo, da se je nominalno stanje posojil prebivalstvu od uvedbe ukrepa povečalo, in sicer zlasti v zadnjih letih, a se je v tem obdobju precej spreminjala tudi njihova medletna rast,\" so zapisali v Banki Slovenije.
Po izrazitem znižanju obsega potrošniških posojil med letoma 2020 in 2022, tudi zaradi negotovosti, povezane s pandemijo, je ta leta 2023 začel ponovno naraščati. Po obsegu je bilo konec aprila letos pol milijarde evrov več potrošniških posojil kot ob koncu leta 2019.
Medletna rast stanovanjskih posojil se je do leta 2022 postopno krepila, nato pa ob višjih obrestnih merah pričela upočasnjevati. Od sredine leta 2023 pa se ob nižanju obrestnih mer ponovno povečuje. Po obsegu je bilo konec aprila 2025 2,2 milijarde evrov več stanovanjskih posojil kot ob koncu leta 2019.
Razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika ostaja na vzdržnih ravneh, so dodali v centralni banki. Potrošniki s potrošniškimi posojili so v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 27,7 odstotka dohodka, medtem ko so potrošniki s stanovanjskimi posojili za odplačilo dolga namenili povprečno 34 odstotkov dohodka.
Povprečna ročnost stanovanjskih posojil se giblje okrog 18 let, medtem ko se ročnost potrošniških posojil v zadnjih dveh letih giblje pri okoli 6,3 letih. Veljavni ukrep pri potrošniških posojilih določa omejitev ročnosti 84 mesecev oz. sedem let.
Povprečno razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine (LTV) pri posojilih, ki so zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, se je v letu 2024 povečevalo. Povprečni LTV pri posojilih za primarno nepremičnino v zadnjem četrtletju lani znaša okoli 67 odstotkov, medtem ko povprečni LTV za sekundarno nepremičnino znaša 58 odstotkov.
Pri nakupu nepremičnine, kjer bo imel potrošnik stalno prebivališče, je priporočen LTV 80 odstotkov, za sekundarno pa 70 odstotkov.
Prebivalstvo sicer še naprej večinoma najema posojila pri bankah in hranilnicah, so še zapisali v centralni banki.
V spremljanem obdobju nedonosne izpostavljenosti iz naslova potrošniških in stanovanjskih posojil ostajajo nizke. Pri potrošniških posojilih se delež znižuje, zvišuje pa se njihov obseg. Ob začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti pri teh posojilih znašal 2,8 odstotka, vrh je dosegel leta 2021 pri 3,7 odstotka, od takrat pa se znižuje in je ob koncu aprila 2025 znašal 3,1 odstotka.
Pri stanovanjskih posojilih se v zadnjih letih znižujeta tako delež kot obseg nedonosnih izpostavljenosti. V začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti znašal 2,3 odstotka in se do konca aprila 2025 znižal na 0,9 odstotka.
V Banki Slovenije bodo primernost zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika ponovno ovrednotili konec leta in ga na podlagi morebitne spremembe izračuna minimalnih življenjskih stroškov po potrebi prilagodili. (konec)zc/bdo STA049 2025-07-02/10:27