Avstrija za začasno prekinitev združevanja družin beguncev Dunaj

Nova avstrijska vlada se je v okviru zaostrovanja azilne politike danes odločila začasno ustaviti združevanje družin beguncev. Notranji minister Gerhard Karner je po seji vlade opozoril na preobremenjenost izobraževalnega in socialnega sistema. Ukrep je po navedbah Dunaja, ki se pri tem sklicuje na posebno klavzulo EU, zgolj začasen.***
Kot so danes sporočili iz urada avstrijskega kanclerja, so se na seji vlade dogovorili, da ustrezno prilagodijo nacionalne predpise, da bi s takojšnjim učinkom prekinili izvajanje združitve družin.
Po besedah notranjega ministra Karnerja, ki je po seji vlade stopil pred novinarje, bodo pravni strokovnjaki sedaj pripravil ustrezno zakonsko ureditev. Pripravili naj bi tudi \"integracijski barometer\", ki bo podlaga za prihodnje kvote pri združevanju družin, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Ukrep, ki naj bi ga v kratkem sprejel parlament, je po navedbah vlade, ki jo sestavljajo konservativna ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos, začasen.
V letih 2023 in 2024 je v okviru združitve družin v Avstrijo prišlo skupaj 18.000 ljudi, med njimi 13.000 otrok ali mladoletnikov, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal kancler Christian Stocker.
\"Glede na to številko je očitno, da moramo biti odgovorni in za nekaj časa pritisniti na zavoro,\" je dodal Stocker, pri tem pa opozoril, da so avstrijske sprejemne zmogljivosti omejene.
Minister Karner je pri tem opozoril na preobremenjenost na stanovanjskem področju, v zdravstvu, izobraževanju in na trgu dela, pa tudi na vse večjo kriminaliteto med mladimi.
Načrtovani ukrep bi prizadel prosilce za azil, ki so upali, da se jim bodo pridružili njihovi bližnji sorodniki. Število oseb, ki so zaprosile za združitev družinskih članov, v Avstriji sicer že kakšno leto močno upada, med drugim tudi zaradi okrepljenega nadzora.
Če so februarja lani registrirali skoraj tisoč oseb, jih je bilo v letošnjem februarju vsega 60. A četudi ta razvoj kaže na umiritev, je pomembno, da ta trend trajno zadržimo, je pojasnil Karner.
Ta ukrep bi po zakonodaji EU sicer lahko veljal za spornega. Ni namreč jasno, ali so izpolnjeni potrebni pogoji, kot je preobremenjenost izobraževalnih in socialnih sistemov, za uveljavitev posebne klavzule EU, ki stopi v veljavo v primeru, ko je ogrožena notranja varnost.
Številni pravniki menijo, da gre pri ukrepu za kršitev zakonodaje o azilu in Evropske konvencije o človekovih pravicah, poročajo mediji. (konec)sg/mc STA123 2025-03-12/14:48
×