Avstralske volitve v znamenju tesne tekme med laburisti in konservativci (ozadje)
pripravil Marko Stanojević Canberra

V Avstraliji bodo v soboto potekale splošne volitve, na katerih bo dobrih 18 milijonov volivcev izbralo 150 članov spodnjega doma parlamenta in 40 od skupno 76 članov senata. Napoveduje se tesna tekma med laburisti predsednika vlade Anthonyja Albaneseja in konservativci pod vodstvom njegovega glavnega izzivalca za premierski stolček Petra Duttona.***
Nova vlada se bo morala znajti v precej drugačnem in veliko bolj nepredvidljivem svetovnem redu, zaznamovanem s carinami in trgovinsko vojno ameriškega predsednika Donalda Trumpa s Kitajsko, s katero ima Avstralija kljub zavezništvu z ZDA močne trgovinske vezi, poročajo tuji mediji.
Albanese, ki se bo kot vodja laburistične stranke potegoval za drugi premierski mandat, je dolgo užival široko podporo. V zadnjem času se je znašel pod pritiskom, zlasti zaradi občutnega dviga obrestnih mer in cen osnovnih življenjskih potrebščin, pereče stanovanjske problematike in težav zdravstvenega sistema, ki mu primanjkuje osebja.
Za premierski stolček, ki v avstralskem volilnem sistemu pripade vodji stranke z največ sedeži v spodnjem domu parlamenta, ga bo izzval Dutton, izkušen politik, ki pa se za ta položaj poteguje prvič. 54-letnik je volivce med kampanjo poskušal pridobiti predvsem z obljubami o nižjih cenah elektrike, čeprav so strokovnjaki njegove načrte ocenili za nerealne, drage in tvegane.
Obenem ga je javnost večkrat obtožila prevzemanja nekaterih Trumpovih politik in stališč, zlasti ko je dejal, da namerava ob morebitni izvolitvi ukiniti več deset tisoč delovnih mest v državni upravi. Na udaru kritik se je znašel tudi zato, kar je časnik Guardian in radiotelevizijo ABC News na enem od zborovanj v kontekstu predvolilnih anket označil za sovražna medija, ki bi ju bilo treba ignorirati.
Glavna kandidata za vodenje vlade imata med drugim diametralno nasprotna stališča do energije in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Albanese zagovarja širitev obnovljivih virov, Dutton pa želi odpraviti zakonsko prepoved jedrske energije iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in zgraditi sedem jedrskih reaktorjev.
Eno redkih področjih, kjer delita stališče, je sodelovanje v varnostnem zavezništvu Aukus z ZDA in Združenim kraljestvom, v okviru katerega je Avstralija leta 2023 z Washingtonom tudi sklenila sporazum, na podlagi katerega bo pridobila podmornice na jedrski pogon.
Čeprav naj bi šlo za eno največjih obrambnih naložb v zgodovini države, se o njej med kampanjo ni veliko govorilo, saj tako Albanese kot Dutton kljub kritikam vztrajata pri izvedbi posla.
Ena od skorajda povsem spregledanih tem v kampanji je bil medtem položaj domorodnih skupnosti, aboriginov in otočanov v Torresovi ožini, ki so bili pred volitvami leta 2022 osrednja tema. Njihov v marsičem še vedno nezavidljiv položaj so številni avstralski politiki v preteklosti označevali za nacionalno sramoto.
Eden od razlogov za izogibanje tej problematiki bi bila lahko njena razdiralnost, zaradi česar velja za volilno tvegano temo, zlasti po neuspešnem referendumu o podelitvi več pravic aboriginom in njihovi vključitvi v ustavo leta 2023, ki ga je glasno zagovarjal tudi Albanese.
Glasovanje na volitvah je sicer v Avstraliji obvezno za državljane, starejše od 18 let. Na voliščih ob tem tradicionalno prodajajo t. i. demokratične klobase. Volilni sistem je preferenčen, stranka pa za parlamentarno večino potrebuje 76 sedežev v spodnjem domu.
Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da imajo laburisti rahlo prednost pred konservativci. Kot tretja stranka se sicer glede na priljubljenost ponujajo Zeleni, ki pa so imeli doslej le štiri sedeže v parlamentu. Kot eden od možnih izidov volitev se omenja tudi stanje t. i. visečega parlamenta, kar pomeni, da nobena stranka nima zadostne podpore za parlamentarno večino. (konec)msc/vb STA030 2025-05-01/09:15