Jesenice
Začenja se gradnja novega vrtca
Arso: EEA je pri razvrstitvi evropskih mest glede kakovosti zraka upoštevala naše podatke Ljubljana
17.07.2025, 15:41
Evropska agencija za okolje (EEA) je pri razvrstitvi evropskih mest po kakovosti zraka po pojasnilih Agencije RS za okolje (Arso) upoštevala podatke, ki jih je prejela od nje v okviru rednih poročanj. O podrobnostih uporabljene metodologije tudi sami dodatno poizvedujejo na EEA, so zapisali za STA.***
Da Arso dodatno raziskuje uporabljeno metodologijo na strani EEA, je v torek na redni tedenski novinarski konferenci povedal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je ponovil, da se mu uvrstitev Ljubljane na dno lestvice evropskih mest glede kakovosti zraka zdi nerazumljiva, ker da \"podatki ne gredo skupaj\".
Na agenciji pojasnjujejo, da je EEA pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih razvila z namenom ocene dolgotrajne izpostavljenosti prebivalcev slabi kakovosti zraka. Orodje pa temelji na podatkih o onesnaženosti zraka z delci PM 2,5, ozonom in dušikovim dioksidom, modelskih izračunih in zdravstvenem tveganju. \"Pri tej razvrstitvi so se upoštevali podatki za leti 2023 in 2024, ki jih je agencija za okolje posredovala EEA v okviru rednega poročanja,\" so navedli.
Na vprašanje, iz katerih merilnih mest v Ljubljani so bili uporabljeni podatki v analizi EEA, pa so na agenciji za okolje pojasnili, da z merilnih mest, ki so opredeljena kot mestno ali predmestno ozadje, in s prometnih merilnih mest. \"Tudi če bi upoštevali podatke samo z merilnega mesta, ki je v Ljubljani najmanj onesnaženo, predvidevamo, da se razvrstitev Ljubljane ne bi bistveno spremenila. Metodologija namreč temelji na vsoti treh onesnaževal, katerih izmerjene vrednosti so višje tudi zaradi lege, ki jo ima Ljubljana,\" so bili jasni na agenciji.
Glede na obstoječo zakonodajo na področju kakovosti zraka so standardi v Ljubljani po njihovih navedbah doseženi. \"So pa vrednosti posameznih onesnaževal višje kot v državah severne Evrope, ki imajo ugodnejše orografske (reliefne op. STA) in vremenske pogoje,\" so dodali.
Po njihovem prepričanju imamo sicer v Sloveniji še nekaj manevrskega prostora za izboljšanje kakovosti zraka, denimo z zniževanjem izpustov iz malih kurišč v zimskem času in v prometu. \"Nimamo pa vpliva na meteorološke pogoje in vplive iz zaledja. Države ob Atlantskem oceanu so pri tem v zavidljivi prednosti, saj k njim doteka neonesnažen zrak iz oceana in imajo tudi boljšo prevetrenost. Poleg tega so zaradi nižjih temperatur v severnem delu Evrope nižje ravni ozona,\" so pojasnili razlike med posameznimi mesti.
Glede letnih izpustov delcev PM 2,5, PM 10 in dušikovih oksidov na agenciji za okolje opozarjajo, da so se ti v zadnjih letih na nacionalni ravni znižali. V obdobju med letoma 2000 in 2023 so se izpusti delcev PM 10 zmanjšali za 26 odstotkov, delcev PM 2,5 pa za 36 odstotkov.
Med razlogi za izboljšanje stanja izpostavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije ter uvedbo strožjih emisijskih standardov za motorna vozila.
\"Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM 10 na nivoju države v letu 2023 prispevala 50 odstotkov, k skupnim izpustom PM 2,5 pa 71 odstotkov,\" so bili jasni na agenciji.
Po njihovih opozorilih k izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Tako so izpusti PM 10 iz cestnega prometa leta 2023 predstavljali sedem odstotkov skupnih slovenskih izpustov, izpusti PM 2,5 pa šest odstotkov. Glavni vir delcev v cestnem prometu je obraba cest, gum in zavor. Iz prometa pa prihaja tudi več kot polovica izpustov ogljikovih oksidov.
V obdobju med letoma 1980 in 2023 pa so se letni izpusti na območju Slovenije zmanjšali za 67 odstotkov. \"Temu primerno so se znižale tudi ravni onesnaževal, ki pa v zadnjih letih ne kažejo trenda upadanja in ostajajo na približno enaki ravni,\" so opozorili.
Ob tem so spomnili tudi na konec leta 2024 sprejeto prenovljeno evropsko direktivo o kakovosti zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki prinaša precejšnjo znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za večino onesnaževal, veljati pa bo začela leta 2030.
\"Te vrednosti bomo dosegli le z dodatnimi ukrepi, ki bodo potrebni predvsem na področju znižanja ravni delcev. Raven onesnaževal je sicer v posameznih letih odvisna tudi od meteoroloških pogojev. Meteorološki pogoji so na območju Ljubljane, predvsem v zimskem času, precej neugodni za redčenje onesnaževal zaradi pogostega temperaturnega obrata ter slabše prevetrenosti,\" so še izpostavili.
EEA je na začetku meseca objavila najnovejši pregled kakovosti zraka evropskih mest, v katerem je na najvišja mesta uvrstila Stockholm, Reykjavik in Helsinke, Slovenija pa se je z Ljubljano in Mariborom uvrstila na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici. Omenjena uvrstitev je ljubljanskega župana presenetila. Kot poudarja, so v zadnjih letih dosegli izjemen napredek pri znižanju koncentracij trdnih delcev ter ozona, kar da potrjujejo meritve na akreditiranih merilnih mestih. (konec)las/jes STA133 2025-07-17/15:40
Da Arso dodatno raziskuje uporabljeno metodologijo na strani EEA, je v torek na redni tedenski novinarski konferenci povedal tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je ponovil, da se mu uvrstitev Ljubljane na dno lestvice evropskih mest glede kakovosti zraka zdi nerazumljiva, ker da \"podatki ne gredo skupaj\".
Na agenciji pojasnjujejo, da je EEA pregledovalnik kakovosti zraka v evropskih mestih razvila z namenom ocene dolgotrajne izpostavljenosti prebivalcev slabi kakovosti zraka. Orodje pa temelji na podatkih o onesnaženosti zraka z delci PM 2,5, ozonom in dušikovim dioksidom, modelskih izračunih in zdravstvenem tveganju. \"Pri tej razvrstitvi so se upoštevali podatki za leti 2023 in 2024, ki jih je agencija za okolje posredovala EEA v okviru rednega poročanja,\" so navedli.
Na vprašanje, iz katerih merilnih mest v Ljubljani so bili uporabljeni podatki v analizi EEA, pa so na agenciji za okolje pojasnili, da z merilnih mest, ki so opredeljena kot mestno ali predmestno ozadje, in s prometnih merilnih mest. \"Tudi če bi upoštevali podatke samo z merilnega mesta, ki je v Ljubljani najmanj onesnaženo, predvidevamo, da se razvrstitev Ljubljane ne bi bistveno spremenila. Metodologija namreč temelji na vsoti treh onesnaževal, katerih izmerjene vrednosti so višje tudi zaradi lege, ki jo ima Ljubljana,\" so bili jasni na agenciji.
Glede na obstoječo zakonodajo na področju kakovosti zraka so standardi v Ljubljani po njihovih navedbah doseženi. \"So pa vrednosti posameznih onesnaževal višje kot v državah severne Evrope, ki imajo ugodnejše orografske (reliefne op. STA) in vremenske pogoje,\" so dodali.
Po njihovem prepričanju imamo sicer v Sloveniji še nekaj manevrskega prostora za izboljšanje kakovosti zraka, denimo z zniževanjem izpustov iz malih kurišč v zimskem času in v prometu. \"Nimamo pa vpliva na meteorološke pogoje in vplive iz zaledja. Države ob Atlantskem oceanu so pri tem v zavidljivi prednosti, saj k njim doteka neonesnažen zrak iz oceana in imajo tudi boljšo prevetrenost. Poleg tega so zaradi nižjih temperatur v severnem delu Evrope nižje ravni ozona,\" so pojasnili razlike med posameznimi mesti.
Glede letnih izpustov delcev PM 2,5, PM 10 in dušikovih oksidov na agenciji za okolje opozarjajo, da so se ti v zadnjih letih na nacionalni ravni znižali. V obdobju med letoma 2000 in 2023 so se izpusti delcev PM 10 zmanjšali za 26 odstotkov, delcev PM 2,5 pa za 36 odstotkov.
Med razlogi za izboljšanje stanja izpostavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitve tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije ter uvedbo strožjih emisijskih standardov za motorna vozila.
\"Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM 10 na nivoju države v letu 2023 prispevala 50 odstotkov, k skupnim izpustom PM 2,5 pa 71 odstotkov,\" so bili jasni na agenciji.
Po njihovih opozorilih k izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Tako so izpusti PM 10 iz cestnega prometa leta 2023 predstavljali sedem odstotkov skupnih slovenskih izpustov, izpusti PM 2,5 pa šest odstotkov. Glavni vir delcev v cestnem prometu je obraba cest, gum in zavor. Iz prometa pa prihaja tudi več kot polovica izpustov ogljikovih oksidov.
V obdobju med letoma 1980 in 2023 pa so se letni izpusti na območju Slovenije zmanjšali za 67 odstotkov. \"Temu primerno so se znižale tudi ravni onesnaževal, ki pa v zadnjih letih ne kažejo trenda upadanja in ostajajo na približno enaki ravni,\" so opozorili.
Ob tem so spomnili tudi na konec leta 2024 sprejeto prenovljeno evropsko direktivo o kakovosti zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki prinaša precejšnjo znižanje dovoljenih mejnih vrednosti za večino onesnaževal, veljati pa bo začela leta 2030.
\"Te vrednosti bomo dosegli le z dodatnimi ukrepi, ki bodo potrebni predvsem na področju znižanja ravni delcev. Raven onesnaževal je sicer v posameznih letih odvisna tudi od meteoroloških pogojev. Meteorološki pogoji so na območju Ljubljane, predvsem v zimskem času, precej neugodni za redčenje onesnaževal zaradi pogostega temperaturnega obrata ter slabše prevetrenosti,\" so še izpostavili.
EEA je na začetku meseca objavila najnovejši pregled kakovosti zraka evropskih mest, v katerem je na najvišja mesta uvrstila Stockholm, Reykjavik in Helsinke, Slovenija pa se je z Ljubljano in Mariborom uvrstila na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici. Omenjena uvrstitev je ljubljanskega župana presenetila. Kot poudarja, so v zadnjih letih dosegli izjemen napredek pri znižanju koncentracij trdnih delcev ter ozona, kar da potrjujejo meritve na akreditiranih merilnih mestih. (konec)las/jes STA133 2025-07-17/15:40