Grajski park
Poletje v družbi pravljic
Iran je danes v povračilnih napadih ciljal ameriška oporišča v Katarju in Iraku, ki predstavljajo del obsežne vojaške prisotnosti ZDA na Bližnjem vzhodu. Skupno se v regiji nahaja več kot 40.000 pripadnikov ameriških oboroženih sil.***
Nad katarsko prestolnico Doho so danes odjeknile eksplozije, ko je zračna obramba prestregla več iranskih raket. Te so v odgovor na ameriške nedeljske napade na iranske jedrske objekte ciljale bližnje oporišče Al Udeid, največjo ameriško bazo na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi bilo nameščenih več kot 10.000 vojakov.
V Iraku, ki je bil po navedbah iranskih državnih medijev prav tako tarča povračilnih napadov, je nameščenih okoli 2500 ameriških vojakov. Ti so tam uradno v okviru boja proti Islamski državi. Na željo Bagdada je predviden njihov umik.
Vojska ZDA ima oporišča tudi v sosednjem Kuvajtu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojaško prisotnost v zalivskih državah ZDA vzdržujejo še v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu, kjer tamkajšnje pristanišče omogoča zasidranje največjih ladij, vključno z letalonosilkami.
Ameriški vojaki so tudi v Siriji. S spremembo oblasti v Damasku ZDA sicer načrtujejo zmanjšanje prisotnosti v državi na okoli tisoč pripadnikov.
Po navedbah katarske televizije Al Jazeera je v regiji skupno med 40.000 in 50.000 ameriških vojakov. Podobne ocene podajajo tudi ameriški mediji. Poleg omenjenih držav so Američani nameščeni še v Savdski Arabiji, Jordaniji in Omanu. Prav tako so prisotni v Turčiji na severnem in Džibutiju na južnem robu regije.
Ključno mesto v varnostni sliki Bližnjega vzhoda pa ima ameriški najtesnejši zaveznik Izrael. Tega naj bi namreč nekdanji državni sekretar ZDA iz začetka 80. let prejšnjega stoletja Alexander Haig označil kot \"največjo ameriško letalonosilko na svetu\".
Ameriški predsednik Donald Trump je v času lanskoletne volilne kampanje obljubljal, da bo \"ustavil kaos na Bližnjem vzhodu\" in \"preprečil tretjo svetovno vojno\". Od njegove vrnitve v Belo hišo so se nasprotno razmere v regiji izredno zaostrile. (konec)akt/msc STA197 2025-06-23/20:29
Nad katarsko prestolnico Doho so danes odjeknile eksplozije, ko je zračna obramba prestregla več iranskih raket. Te so v odgovor na ameriške nedeljske napade na iranske jedrske objekte ciljale bližnje oporišče Al Udeid, največjo ameriško bazo na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi bilo nameščenih več kot 10.000 vojakov.
V Iraku, ki je bil po navedbah iranskih državnih medijev prav tako tarča povračilnih napadov, je nameščenih okoli 2500 ameriških vojakov. Ti so tam uradno v okviru boja proti Islamski državi. Na željo Bagdada je predviden njihov umik.
Vojska ZDA ima oporišča tudi v sosednjem Kuvajtu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojaško prisotnost v zalivskih državah ZDA vzdržujejo še v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu, kjer tamkajšnje pristanišče omogoča zasidranje največjih ladij, vključno z letalonosilkami.
Ameriški vojaki so tudi v Siriji. S spremembo oblasti v Damasku ZDA sicer načrtujejo zmanjšanje prisotnosti v državi na okoli tisoč pripadnikov.
Po navedbah katarske televizije Al Jazeera je v regiji skupno med 40.000 in 50.000 ameriških vojakov. Podobne ocene podajajo tudi ameriški mediji. Poleg omenjenih držav so Američani nameščeni še v Savdski Arabiji, Jordaniji in Omanu. Prav tako so prisotni v Turčiji na severnem in Džibutiju na južnem robu regije.
Ključno mesto v varnostni sliki Bližnjega vzhoda pa ima ameriški najtesnejši zaveznik Izrael. Tega naj bi namreč nekdanji državni sekretar ZDA iz začetka 80. let prejšnjega stoletja Alexander Haig označil kot \"največjo ameriško letalonosilko na svetu\".
Ameriški predsednik Donald Trump je v času lanskoletne volilne kampanje obljubljal, da bo \"ustavil kaos na Bližnjem vzhodu\" in \"preprečil tretjo svetovno vojno\". Od njegove vrnitve v Belo hišo so se nasprotno razmere v regiji izredno zaostrile. (konec)akt/msc STA197 2025-06-23/20:29