Zgornje Duplje
Stičišče treh umetnikov
30 LET PO GENOCIDU: Bošnjaki upajo na podporo mednarodne skupnosti (tema)
piše Mojca Zorko Tuzla/Srebrenica
22.06.2025, 09:13
Številne Bošnjake v BiH, ki so bili v času vojne na Balkanu pregnani s svojih domov, njihovi svojci pa pobiti, skrbijo trenutne politične razmere v državi, ki je razdeljena na dve entiteti, in hkrati negotovost v svetu. Njihovi apeli so usmerjeni tudi v mednarodno skupnost.***
Po več kot tri in pol leta trajajoči vojni v BiH je bil decembra 1995 podpisan daytonski mirovni sporazum, ki je državo razdelil na bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in Republiko Srbsko.
Čeprav je sporazum končal vojno in prinesel mir, se številni politologi strinjajo, da na dolgi rok v BiH ni prinesel učinkovite ureditve in povezal države. Danes je država zato še vedno notranje razklana, med narodnostmi ostajajo napetosti, situacijo največkrat opišejo kot tlenje, ki samo čaka na pravo iskro, da znova pride do požara.
Pravnik Vedad Gurda, ki bo jeseni nastopil položaj dekana na pravni fakulteti v Tuzli, danes daytonski sporazum vidi kot pozitivno potezo mednarodne skupnosti. Vendar ta po njegovem mnenju svoje naloge v BiH ni zaključila. \"Bosna je ujetnica pravil, ki so del daytonskega sporazuma in so bila pisana v obdobju, ko je bila država v vojni. Zdaj potrebujemo pravila za delovanje v miru,\" meni.
V državi se razklanost namreč krepi skozi poudarjanje razlik, tudi v izobraževalnem sistemu, kjer se otroci različnih narodnosti učijo različnih zgodovinskih dejstev.
Predsednica organizacije S srcem do miru Emsuda Mujagić ob tem ocenjuje, da so Bošnjakom še vedno kršene osnovne človekove pravice, diskriminirani so, ko gre za službe v javnem sektorju. Tudi ona meni, da bi morala mednarodna skupnost dokončati svoje delo in poskrbeti, da \"tisti, ki želijo državo razgraditi, ne morejo sodelovati pri njenem vodenju\".
Številni sogovorniki v Srebrenici, Tuzli in Prijedoru so za skupino slovenskih novinarjev dejali, da \"hotenja, ki so pripeljala do vojne v BiH, še niso zamrla\", razmere pa so se v zadnjih desetih letih poslabšale, krepijo se politične provokacije, kar vnaša napetosti tudi med ljudi različnih narodnosti, ki so sicer vajeni živeti skupaj v miru.
\"Med ljudmi nikoli ni bilo sovraštva, a politika stalno vliva strah med ljudi in sproža napetosti,\" opozarja predsednica prijedorskega združenja žensk Izvor Seida Karabašić.
Njihov apel je zato usmerjen zlasti v mednarodno javnost. \"Potrebujemo podporo pri tem, da našo državo v celoti vrnemo na pot urejenosti, stabilnosti in funkcionalnosti,\" je ob nedavnem srečanju s slovenskimi novinarji strnil Gurda.
Tudi tuzelski mufti Vahid Fazlović izpostavlja potrebo po močnem in delujočem državnem aparatu. \"Bosna bo brez močnega in avtonomnega pravosodja le stežka izšla iz primeža korupcije, neprocesuiranja kaznivih dejanj in občutka dvojnih meril,\" je kritičen.
Njihova pričakovanja so sicer različna. Fikret Alić, preživeli iz taborišča Trnopolje, znan kot \"človek za žico\", čigar fotografija je leta 1992 obšla in zdrznila svet, je prepričan, da bi članstvo BiH v EU premaknil stvari na bolje, da bi EU zaščitila bošnjaško skupnost in preprečila vrenja, ki so znova aktualna, preden pripeljejo do novih spopadov.
\"Zakaj Evropejci ne vzamete tega naroda v bran in nam pomagate? Pa ne bo več slik iz taborišč. Radi bi samo živeli v miru,\" je dejal za STA.
\"Ni mi jasno, zakaj nam mednarodna skupnost ne pomaga. Vsi se bojimo \'iskre\' in pričakujemo pomoč,\" pa pravi Zijad Bačić, ki je kot 14-letni deček preživel poboj okoli 30 žensk in otrok v vasi na območju Prijedora.
A drugi so bolj pesimistični. Opozarjajo, da se je genocid v BiH dogajal \"pod zastavo sveta\", ob prisotnosti modrih čelad in da med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja na tem območju niso umirali prebivalci tretjega sveta pač pa \"Evropejci v leviskah in adidaskah\", kot je ponazorila predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić. Obenem se v svetu krepijo skrajne, fašistične ideje.
Zato nekateri menijo, da je pričakovati, da jim bo kdo pomagal, naivno. \"Svet je gledal Prijedor in Srebrenico, kot danes stoji in gleda Ukrajino, Gazo in druge spopade po svetu. Navadil se je bolečine in zla, to je ljudski in civilizacijski poraz, poraz človeštva,\" ob tem ocenjuje vodja prijedorskega regionalnega urada Inštituta za pogrešane osebe BiH Mujo Begić. (konec)moz/sk STA045 2025-06-22/09:12
Po več kot tri in pol leta trajajoči vojni v BiH je bil decembra 1995 podpisan daytonski mirovni sporazum, ki je državo razdelil na bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in Republiko Srbsko.
Čeprav je sporazum končal vojno in prinesel mir, se številni politologi strinjajo, da na dolgi rok v BiH ni prinesel učinkovite ureditve in povezal države. Danes je država zato še vedno notranje razklana, med narodnostmi ostajajo napetosti, situacijo največkrat opišejo kot tlenje, ki samo čaka na pravo iskro, da znova pride do požara.
Pravnik Vedad Gurda, ki bo jeseni nastopil položaj dekana na pravni fakulteti v Tuzli, danes daytonski sporazum vidi kot pozitivno potezo mednarodne skupnosti. Vendar ta po njegovem mnenju svoje naloge v BiH ni zaključila. \"Bosna je ujetnica pravil, ki so del daytonskega sporazuma in so bila pisana v obdobju, ko je bila država v vojni. Zdaj potrebujemo pravila za delovanje v miru,\" meni.
V državi se razklanost namreč krepi skozi poudarjanje razlik, tudi v izobraževalnem sistemu, kjer se otroci različnih narodnosti učijo različnih zgodovinskih dejstev.
Predsednica organizacije S srcem do miru Emsuda Mujagić ob tem ocenjuje, da so Bošnjakom še vedno kršene osnovne človekove pravice, diskriminirani so, ko gre za službe v javnem sektorju. Tudi ona meni, da bi morala mednarodna skupnost dokončati svoje delo in poskrbeti, da \"tisti, ki želijo državo razgraditi, ne morejo sodelovati pri njenem vodenju\".
Številni sogovorniki v Srebrenici, Tuzli in Prijedoru so za skupino slovenskih novinarjev dejali, da \"hotenja, ki so pripeljala do vojne v BiH, še niso zamrla\", razmere pa so se v zadnjih desetih letih poslabšale, krepijo se politične provokacije, kar vnaša napetosti tudi med ljudi različnih narodnosti, ki so sicer vajeni živeti skupaj v miru.
\"Med ljudmi nikoli ni bilo sovraštva, a politika stalno vliva strah med ljudi in sproža napetosti,\" opozarja predsednica prijedorskega združenja žensk Izvor Seida Karabašić.
Njihov apel je zato usmerjen zlasti v mednarodno javnost. \"Potrebujemo podporo pri tem, da našo državo v celoti vrnemo na pot urejenosti, stabilnosti in funkcionalnosti,\" je ob nedavnem srečanju s slovenskimi novinarji strnil Gurda.
Tudi tuzelski mufti Vahid Fazlović izpostavlja potrebo po močnem in delujočem državnem aparatu. \"Bosna bo brez močnega in avtonomnega pravosodja le stežka izšla iz primeža korupcije, neprocesuiranja kaznivih dejanj in občutka dvojnih meril,\" je kritičen.
Njihova pričakovanja so sicer različna. Fikret Alić, preživeli iz taborišča Trnopolje, znan kot \"človek za žico\", čigar fotografija je leta 1992 obšla in zdrznila svet, je prepričan, da bi članstvo BiH v EU premaknil stvari na bolje, da bi EU zaščitila bošnjaško skupnost in preprečila vrenja, ki so znova aktualna, preden pripeljejo do novih spopadov.
\"Zakaj Evropejci ne vzamete tega naroda v bran in nam pomagate? Pa ne bo več slik iz taborišč. Radi bi samo živeli v miru,\" je dejal za STA.
\"Ni mi jasno, zakaj nam mednarodna skupnost ne pomaga. Vsi se bojimo \'iskre\' in pričakujemo pomoč,\" pa pravi Zijad Bačić, ki je kot 14-letni deček preživel poboj okoli 30 žensk in otrok v vasi na območju Prijedora.
A drugi so bolj pesimistični. Opozarjajo, da se je genocid v BiH dogajal \"pod zastavo sveta\", ob prisotnosti modrih čelad in da med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja na tem območju niso umirali prebivalci tretjega sveta pač pa \"Evropejci v leviskah in adidaskah\", kot je ponazorila predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić. Obenem se v svetu krepijo skrajne, fašistične ideje.
Zato nekateri menijo, da je pričakovati, da jim bo kdo pomagal, naivno. \"Svet je gledal Prijedor in Srebrenico, kot danes stoji in gleda Ukrajino, Gazo in druge spopade po svetu. Navadil se je bolečine in zla, to je ljudski in civilizacijski poraz, poraz človeštva,\" ob tem ocenjuje vodja prijedorskega regionalnega urada Inštituta za pogrešane osebe BiH Mujo Begić. (konec)moz/sk STA045 2025-06-22/09:12