10. obletnica begunske krize: Desetletje sprememb na področju migracij (II) (kronologija) Ljubljana
15.09.2025, 14:08
Mineva 10 let od začetka množičnih migracij, ko je v državo prispela prva večja skupina prebežnikov. Slovenija je v desetih letih doživela velike spremembe na področju migracij. Po kriznem letu 2015 so se vrstili ukrepi, od postavitve ograje na meji ter zaostritve zakonodaje in mejnih nadzorov do prvih sistemskih integracijskih ukrepov.***
september 2015
17. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop beguncev, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okoli 3600 ljudi.
oktober 2015
17. Madžarska je zaprla mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. S tem se je začel t. i. drugi begunski val. Že tretji dan drugega vala se je na meji med Slovenijo in Hrvaško zapletlo. S hrvaške strani so pošiljali begunce čez mejo nenapovedano in razpršeno, kar je izjemno upočasnilo sprejem, številni pa so obtičali med mejnima prehodoma v mrazu in dežju. Skozi Slovenijo se je nato vzpostavil koridor, velika večina beguncev se v Sloveniji ni zadržala več kot en dan, le peščica od njih pa je v naši državi zaprosila za mednarodno zaščito.
21. V Slovenijo je vstopilo največ beguncev v enem dnevu, kar 12.600.
26. Voditelji držav EU in Zahodnega Balkana so se v Bruslju zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku beguncev po balkanski poti. Dogovorili so se tudi, da bodo Sloveniji na pomoč poslali 400 policistov iz članic EU, ki so kmalu začeli prihajati v državo.
29. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 100.000.
november 2015
4. DZ je v okviru ukrepov za obvladovanje begunske krize podprl spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji z dvigom starostne meje za pomožne policiste. Poleg tega so v pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov vključili zaposlene prek javnih del, že od začetka pa so na terenu delovali številni prostovoljci, humanitarne organizacije, civilna zaščita idr.
6. Evropska komisija je odobrila dobrih 10 milijonov evrov nujne pomoči Sloveniji za soočanje z begunsko krizo.
11. Slovenska vojska je na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati žično ograjo z rezili. Nato so namestili ograjo še v Beli krajini, na Ilirskobistriškem in v dolini Dragonje.
29. EU in Turčija sta dosegli dogovor o skupnem načrtu za obvladovanje migracijskega toka, po katerem bi EU v zameno za zajezitev migracijskega toka zagotovila tri milijarde evrov pomoči.
december 2015
7. Avstrija je začela postavljati pleteno žično ograjo na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj.
januar 2016
9. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 400.000.
februar 2016
14. Potem ko so avstrijski varnostni organi Ljubljano obvestili, da zaostrujejo kriterije vstopa, je z doslednim ugotavljanjem države izvora in namena potovanja vsakega posameznega migranta začela tudi Slovenija.
20. V Šenčurju pri Kranju je potekal eden večjih protestov, ko je približno 3000 ljudi izrazilo nasprotovanje namestitvenemu centru za migrante. Protestov proti migrantom je bilo tudi v prihodnjih letih več.
22. DZ je aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje izjemna, policijska pooblastila pri varovanju državne meje. Izvajati jih je začela 24.2.2026
marec 2016
5. V Slovenijo je organizirano prispela zadnja skupina migrantov. Skupaj je v marcu v državo prišlo 1607 prebežnikov, od 16. oktobra 2015 do 9. marca 2016 pa je v Slovenijo vstopilo skupaj 477.791 migrantov. Večinoma so pot nadaljevali na zahod.
7. EU in Turčija sta na vrhu v Bruslju dosegli načelni dogovor, da bo Turčija sprejela vse migrante, ki meje prehajajo na nedovoljen način in ne potrebujejo mednarodne zaščite, v zameno pa bo med drugim dobila dodatne tri milijarde evrov pomoči. S tem se je balkanska pot dejansko zaprla.
9. Slovenija je začela znova polno uveljavljati schengenska pravila na meji s Hrvaško. V državo so tako lahko vstopali le še tujci, ki so izpolnjevali pogoje za vstop, osebe, ki so želele zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se je podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.
maj 2016
12. V Slovenijo je prispela prva skupina v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU; pet družin s 14 otroki in štirje moški iz Sirije in Iraka. Shema prerazporeditve prebežnikov je v prvem svežnju, sprejetem maja 2015, predvidela premestitev 40.000 oseb iz Grčije in Italije. Slovenija bi po tem predlogu iz Italije do septembra 2017 sprejela 297, iz Grčije pa 198 beguncev. Septembra 2016 so zaradi nezmanjšanega pritoka migrantov predlagali premestitev dodatnih 120.000 oseb. Tu je znašala kvota za Slovenijo 613 oseb. Omenjene kvote sicer nikoli niso bile v celoti izpolnjene.
julij 2016
28. Vlada je potrdila uvedbo pilotnega projekta za namestitev mladoletnih beguncev brez spremstva v dijaška domova v Postojni in Novi Gorici. V skladu z njim so konec avgusta v domova namestili 21 mladoletnikov brez spremstva, ki so v Slovenijo prišli z begunskim valom.
avgust 2016
4. Vlada je sklenila, da bo Slovenija na podlagi kvote iz Turčije sprejela 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. V okviru premestitve iz Italije pa je v Slovenijo prišla druga skupina devetih migrantov iz Eritreje, ki so jih namestili v azilni dom na Viču v Ljubljani.
17. V okviru premestitev beguncev je iz Grčije v Slovenijo prispelo 12 državljanov Sirije in dva Iračana, ki so potrebovali mednarodno zaščito.
september 2016
12. Premier Miro Cerar je po srečanju z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom zatrdil, da Slovenija na schengenski meji s Hrvaško ne bo več dopuščala izjemnih humanitarnih prehodov.
februar 2017
4. Veljati je začela novela zakona o tujcih. Novela je predvidevala, da lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sproži posebni ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo. Zakon so sprejeli kljub očitkom, tudi iz tujine, o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom.
7. EU je znova potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška so ob izvajanju nadzora morale sicer zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ukrep pa je veljal do 12. maja 2017.
april 2017
19. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena zakona o tujcih, ki ureja ukrepanje ob spremenjenih migracijskih razmerah.
junij 2017
1. Začel je delovati vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Novoustanovljeni urad je prevzel vse naloge s področja sprejema in oskrbe migrantov ter integracije, nanj je skupaj z zaposlenimi prešel sektor ministrstva za notranje zadeve.
3. Ustavno sodišče je zavrnilo predlog varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer za začasno zadržanje 10.b člena zakona o tujcih. Hkrati so sodniki odločili, da bodo zahtevo obravnavali absolutno prednostno.
avgust 2017
Avstrija je začela izvajati poostren nadzor na obmejnih območjih, pri katerem so pomagali tudi vojaki.
julij 2018
5. Vlada je sprejela kontingentni načrt države za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov mednarodne zaščite.
9. Nevladne organizacije so opozorile, da policisti zavračajo prosilce za azil in jih prisilno vračajo na Hrvaško, kar je po mednarodnem pravu prepovedano. Slovenska policija in ministrstvo za notranje zadeve sta takšno ravnanje zanikala.
december 2018
10. V maroškem Marakešu so predstavniki držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, pri čemer so bile opozicijske stranke kritične do dogovora. SDS in SNS sta predlagala tudi posvetovalni referendum o njem, ki pa ga je DZ zavrnil.
februar 2019
Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov. Ob tem je dodal, da nekateri podatki lahko kažejo na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti.
julij 2019
18. Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je sprejela strategijo na področju migracij. Z dokumentom je začrtala osnovne usmeritve delovanja na tem področju, tako ko gre za zakonite kot tudi nezakonite migracije.
julij 2019
1. Na podlagi sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju, sklenjenega med slovensko in italijansko vlado, so začele delovati mešane policijske patrulje.
oktober 2019
14. Ustavno sodišče je razveljavilo del člena zakona o tujcih, ki onemogoča individualno obravnavo prosilcev za azil v času zaostrenih migracijskih razmer. V odločbi so med drugim zapisali, da zgolj dejstvo, da država predaja posameznika drugi državi članici EU, ne more vplivati na obseg zaščite, ki ga zagotavlja ustavno načelo nevračanja.
junij 2020
2. Na meji s Hrvaško se je začel izvajati poostren nadzor nezakonitih prehodov, ki ga je zaradi povečanega števila migrantov odredil v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner. Država je na mejo poslala dodatnih 1000 policistov.
julij 2020
2. Vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše je odločila, da bo občinam zaradi povečanih stroškov ob nadzoru državne meje zagotovila 2,8 milijona evrov.
november 2020
26. Odbor DZ za obrambo na seji ni potrdil vladnega predloga aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, ki bi Slovenski vojski dodelila dodatna pooblastila pri varovanju državne meje. Predlog, ki ga je podprl tudi svet za nacionalno varnost, namreč ni prejel zadostne dvotretjinske večine.
april 2021
27. aprila - Veljati je začela novela zakona o tujcih, ki je zaostrila pogoje za bivanje tujcev v Sloveniji in uvedla pojem kompleksne krize. Zakonske rešitve so naletele na ostre kritike nevladnih organizacij, ki so opozarjale na nesprejemljivost in protiustavnost določb.
maj 2021
9. Veljati je začela novela zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi zagotovila hitro in učinkovito mednarodno zaščito za tiste, ki jo potrebujejo, hkrati pa z restriktivnejšimi določbami izkoreninila zlorabe azilnega sistema.
20. Veljati je začela novela kazenskega zakonika, ki je zaostrila kazni za kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
avgust 2021
12. Vlada je potrdila dogovore med notranjim ministrstvom, policijo ter Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Litvo, Latvijo in Estonijo o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na meji Slovenije s Hrvaško.
31. Varuh človekovih pravic je v poročilu o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta ugotovil, da je večina migrantov vrnjena v sosednje države, ne da bi jim slovenski organi izdali pisno odločbo. Zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje.
januar 2022
31. Policija je v prvem mesecu leta obravnavala 693 nezakonitih prehodov državne meje, kar je bila dvakrat višja številka v primerjavi z letom poprej. Daleč največ med njimi je bilo državljanov Afganistana.
februar 2022
28. V Velenje so prispeli prvi begunci iz Ukrajine. Šlo je za dve družini delavcev velenjskega Esotecha, namestili so jih v velenjskemu hotelu.
marec 2022
9. Vlada je sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe, s čimer je aktivirala istoimenski zakon in določila kategorije oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito. Sklep je določal, da se začasna zaščita uvede za osebe, ki so bile razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil.
april 2022
8. V proračunu so za povračila občinam zaradi povečanega nadzora meje namenili pet milijonov evrov.
julij 2022
15. Slovenska vojska je na meji s Hrvaško, na območju občine Metlika začela odstranjevati žično ograjo. K odstranitvi začasnih tehničnih ovir se je vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba zavezala že v koalicijski pogodbi. Koalicija je menila, da je ograja, zlasti pa rezilna žica, nesorazmeren ukrep, ki ne preprečuje nezakonitih prehodov meje.
februar 2023
23. Vlada je sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter za izvajanje postopkov mednarodne zaščite.
marec 2023
28. Ministrstvo za notranje zadeve je za odstranitev ograje na meji podpisalo pogodbo s podjetjem Minis. V javnosti so se sicer pojavili sumi o netransparentnosti in korupcijskih tveganj pri izbiri ponudnika, a po navedbah ministrstva iz ugotovitev revizijskega poročila niso izhajali zadržki, da pogodbe ne bi mogli skleniti.
maj 2023
4. Nevladne organizacije so opozorile, da notranje ministrstvo prošnje za azil še vedno sistematično zavrača ter da se sistematične deportacije na Hrvaško še kar niso nehale. Notranje ministrstvo je poudarilo, da vse prošnje za mednarodno zaščito obravnavajo individualno.
oktober
19. Vlada je uvedla začasni ponovni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
november 2023
9. Vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba je sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije.
februar 2024
29. Vlada je sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizirata izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Temu so sledili protesti in nasprotovanje tamkajšnjih lokalnih skupnostih in tudi opozicije. Nadaljnji koraki za vzpostavitev obeh izpostav še niso bili izvedeni.
marec 2024
28. Vlada je sprejela strategijo na področju priseljevanja, ki prepoznava razvojni potencial priseljevanja ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic.
april 2024
25. Državni zbor je zavrnil predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji. V SDS so predlog vložili po odločitvi vlade o vzpostavitvi izpostav azilnih domov.
maj 2024
14. Države članice EU so dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, o katerem so se z Evropskim parlamentom pogajale osem let. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026.
januar 2025
31. Policija je v januarju obravnavala 1170 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je trikrat manj kot v prvem mesecu leta poprej.
maj 2025
7. Ustavno sodišče je razveljavilo 10.b člen zakona o tujcih, ki določa, da je mogoče v primeru kriznih razmer tujce po hitrem postopku odstraniti iz države ali jim preprečiti vstop v našo državo. Ustavni sodniki so še presodili, da člen, ki uvaja institut kompleksne krize na področju migracij, ni v neskladju z ustavo.
julij 2025 19. Vlada je sprejela nacionalno strategijo o upravljanju migracij in azila. V skladu s to bo ključna prioriteta implementacija evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se bo začel uporabljati poleti 2026, ter izvedba vseh ukrepov za učinkovito upravljanje z azilom in migracijami. (konec)mo/moz STA122 2025-09-15/14:05