Zvončki

Valentin ima ključe od korenin, kar v praksi pomeni, da že sredi februarja začnejo poganjati rastline, med prvimi so zvončki. V bližini doma je pobočje – ježa med nižjo rečno teraso in tam je polno navadnih zvončkov. Čisto belo je. Beli cvetovi med zelenjem so kot preproga. Ob vsaki svetlobi v različnem delu dneva je belina drugačna. Najlepša je v jutranji in večerni svetlobi. Če si pogledal od spodaj navzgor, je bila belina še večja, kot če si gledal v polni svetlobi od zgoraj navzdol. Zakaj je tako, bodo razložili fiziki, jaz sem le tako zaznala in opazila in se predvsem čudila. Na obeh straneh zvončki, vmes potka, kot bi šel v raj. Poznam nekaj rastišč zvončkov s kronicami, letos pa sem odkrila novo rastišče. Ne bom vam izdala kraja, saj imate v bližini svojega doma tudi vi kakšen tak travnik, pobočje ali breg, kamor hodite opazovat to čudo narave. Tole moje območje je krajinski park. Kot bi bila majhna dolinica, ki se zaključi s steno. Pod njo teče potok in na ravnici voda zastaja. Lahko bi rekli, da je manjše mokrišče. Zdi se, kot da se je čas ustavil. Padla in naravno izruvana drevesa ležijo povprek, lezeš čez odmrla debla in pod vejami. Pogrezaš se v mah ali vodo in pazljiv moraš biti, da ti voda ne zalije čevljev. Kamor pogledaš, same »kronce«. V bučko sprijeti beli venčni listi, ki se končajo z rumeno zeleno obrobo. Kakor čipka je ta obroba. Varno skrivajo prašnike in pestiče, kamor privabljajo opraševalce. Tako je polno čmrljev, divjih in pravih čebel, ki opravljajo svojo vlogo opraševalca. Ljudje smo v tem krogu in na takem območju čisto odveč. Vsaj petkrat sem se zapeljala gledat to mokrotno dolinico in se čudila. Kot bi bila med vilami in palčki. Ptice pojejo, potoček žubori, polno podrtih dreves, ki ležijo vse povprek, voda, ki zastaja in tako preprečuje množičnim obiskovalcem dostop, povsod zvončki, bele pikice med zeleno podlago, čmrlji in čebele, ptice pojejo. Previdno hodim mimo njih, da jih ne pohodim, pa mi čisto ne uspe. Potem se usedem na podrto drevo in poslušam. Zaprem oči in le poslušam. Gledam in si mislim, to je kot v raju ali v kakšnem filmu o vilah, palčkih in čarovnikih. Kako smo lahko veseli, da živimo v takih krajih, kjer je biodiverziteta res velika. Veliki zvonček ali kronica je zavarovana rastlina in je strupena. Spada v družino narcisovk. Kronice cvetijo morda tri tedne. Potem se morajo posušiti vsi deli rastline. Tako se hranila naberejo nazaj v čebulici in to ji daje vitalnost za obnavljanje in ohranjanje. Naslednji tak rajski prizor bo na Golici, ko bodo cvetele narcise. Bomo počakali do maja, vmes pa se čudili raznolikim barvam tulipanov, hijacint, narcis na domačih travnikih, vrtovih in parkih.