Zlata poroka zakoncev Čebulj

Franc Čebulj, danes star 73 let, se je rodil v Adergasu, na kmetiji Pr' Vodnik. Njegova soproga Tatjana je šest let mlajša in prihaja iz Šenčurja. Pred poroko se je pisala Jagodic. Spoznala sta se na plesu, v času, ko so se ljudje na veselice še vozili z avtobusi, avtomobili pa so bili redkost, je orisen naš sogovornik. Pravi, da so bili to časi, ko so nanj gledali bolj kot na umetnika, saj so ga poznali predvsem kot glasbenika, pevca. Veliko je namreč igral in pel na različnih prireditvah, tudi veselicah po Gorenjskem. To so bili časi, ko je bil član različnih ansamblov.

Zakonca Čebulj sta se poročila civilno in cerkveno, cerkveni obred je potekal v Šenčurju. Takrat in tudi zdaj ju je poročil Tone Slabe (lanskoletni biseromašnik). Ob zlatem jubileju je par simbolno obnovil zakonske zaobljube, a tokrat v Adergasu. Priče so bile iste kot pred petdesetimi leti: njemu je šla za pričo sestra Ani, njej stric Stane. »Na poročni dan naju je vozil Lojze Zupin, danes že pokojen, ki je imel s seboj tudi harmoniko, tako da je bil dan poln veselja,« se spominja Franc Čebulj, ki ga danes večina na Gorenjskem pa tudi širše pozna kot župana Cerkelj. Poročnega potovanja takrat nista imela, pravi, a spomin na poročni dan ostaja lep in živ.

Po poroki sta zakonca pol leta živela v Šenčurju, nato pa sta si v Adergasu uredila dom. Z odtenkom grenkobe v glasu nam Franc zaupa, da jima življenje pri otrocih ni prizanašalo, saj sta doživela tudi njihovo izgubo. Ampak bila sta še mlada, bili so drugi časi, zaznamovani s trdim delom in skrbjo za preživetje, pa je potem nekako kar šlo, pove. Danes ju poleg treh otrok razveseljuje sedem vnukov, osmi je na poti, imata tudi že dva pravnuka.

Franc Čebulj je že zelo zgodaj začel delati, ob delu pa končal trgovsko šolo. Poleg glasbe je vse življenje zelo povezan tudi s konji. Z njimi se ukvarja že več kot štirideset let, predvsem s kasači, ljubezen do njih pa sega še v otroštvo, ko so s konji delali na kmetiji. Z veseljem obuja spomine na jahanje konja Fuksa po gozdu skupaj z Nikom, ki so ga klicali Miklavž in je danes že pokojen.

Posebno mesto v njegovem življenju imajo tudi čebele. Tudi nad njimi se je navdušil v otroštvu. V javnem življenju pa pušča močan pečat kot dolgoletni župan Občine Cerklje, poslanec in aktiven član številnih društev. Čeprav je v pokoju že 13 let, ostaja izjemno aktiven. Njegova soproga pa je svojo poklicno pot začela v čevljarski stroki, kasneje se je izobrazila za vzgojiteljico in dočakala upokojitev v vrtcu.

Zlato poroko sta zakonca Čebulj praznovala v ožjem družinskem krogu. Po maši in cerkvenem obredu, kjer sta obnovila zaobljube, je sledila manjša pogostitev v samostanu, potem pa sta s svati nadaljevala druženje ob kosilu v Gostilni pod Krvavcem.