Ženske v temi

Ženske v temi je najnovejša knjiga koroške Slovenke, ki živi in ustvarja na relaciji med Dunajem, Celovcem in Lepeno. Zelo se me je dotaknil njen prvi roman Angel pozabe. Tematika koroških Slovencev mi je blizu. Poznam zgodovino, s kolesom se rada vozim po vaseh ob Dravi in za Karavankami, z zbori smo gostovali na njihovih prireditvah, z Zvezno in zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu smo imeli večletne stike, druženja, sodelovanja v projektih, izmenjave dijakov in učiteljev. Obiskala sem številne njihove svečane in druge prireditve. Zdi se, da njihovo problematiko malo poznam. Angel pozabe se mi je vtisnil globoko v spomin, da ne rečem v srce, prav zaradi prepleta zgodovine, odmaknjenosti, življenja v Podjunskih vaseh, stare matere, hčerke in vnukinje, med katerimi se prepletajo spomini na vojno, nerazumljenost, manjrazvitost, ogroženost in pogum, da vztrajajo. Vztrajajo pri čem? Pri tem, da smejo živeti, kar jim ustavna pravica dopušča, da smejo govoriti, kot je bilo dano njihovim prednikom, da smejo imeti dvojezične šole, kulturne in športne ustanove v jeziku manjšine. Svet je poln besed o medkulturni pestrosti in bogastvu, resnica pa je pogosto drugačna. V dokumentarnem filmu Verschwinden – Izginjanje režiserka nazorno pokaže, da bodo ob nadaljevanju trenda govorjene slovenske besede, Slovenci na avstrijskem Koroškem izginili. Ali je to ponos ali sramota katerekoli države, si odgovorite sami. Pred nedavnim je bila gostja literarnega večera v Pavšlarjevi hiši v Kranju Maja Haderlap. Pogovor je tekel o njeni zadnji knjigi Ženske v temi. Pogosto se zgodi, da avtor v svojih delih opisuje temo, ki ga zanima in ji pripada. Lainšček v skoraj vseh delih opisuje cigane, Vojnović sledi narodom Jugoslavije ob njenem razpadu in njihovim težavam, Maja Haderlap pripoveduje o koroških Slovencih. Zadnja knjiga je preplet življenja stare matere Neže, ki je s svojimi brati in sestrami utrpela grozo taborišč. Avstrijci so koroške Slovence načrtno pošiljali v taborišča. Njena hči Ani je živela ob materi, ki topline in ljubezni zaradi vojnih grozot ni zmogla. Mož se je zgodaj ponesrečil v gozdu in tako je sama bíla boj z dvema otrokoma, ki pa sta že lahko hodila v šolo, slovensko šolo. Ta jima je odprla vrata v lažje življenje. Tako v zgodbo stopi Mira, ki se slovenstvu pravzaprav odpove. Ona je zapustila vas, zdi pa se, da vas ni mogla zapustiti nje. Tako sledimo zgodbi o staranju, izginjanju slovenske besede, ki je trdna le še v materini veri in svetnikih. Sledimo zgodbi o materi in hčeri, ki sta se ob materinih zadnjih dneh življenja le zbližali in zakrpali prepad, ki ga je ustvaril čas, delo, izobrazba, svetovljanstvo. Vse je res, človek s svojimi čustvi in problemi pa je enak ne glede na čas, izobrazbo, poklic in vero.