Zaznamovale deset let smeha in plesa

Zgodba društva se je začela skromno – z mislijo, da bo šlo za kratko, trimesečno delavnico na Ljudski univerzi Tržič z le nekaj udeleženkami. A ta »majhna delavnica« je zrasla v društvo s tridesetimi članicami. Poleg plesne skupine danes delujeta še dve pevski skupini in godčevska zasedba. Ena od pevskih skupin je letos prešla na državno raven delovanja, na državnem srečanju Napev – odsev pa so prejeli še posebno nagrado za najboljšo interpretacijo. Metka Knific Zaletelj poudarja, da je to dokaz, da ves čas stremijo k odličnosti in da je njihov način poustvarjanja izročil kakovosten in prepoznaven tudi na državni ravni.

Metka Knific Zaletelj je v folklornem prostoru dejavna več kot trideset let. Vodila je različne folklorne skupine, predavala na seminarjih in soustvarjala številne projekte. Prelomni trenutek je bil stik z Božo Bauer, takratno vodjo domžalske skupine gospa v tretjem življenjskem obdobju, ki jo je spodbudila k oblikovanju lastne študijske skupine. Letos je Metka Knific Zaletelj prejela tudi Maroltovo plaketo, najvišje priznanje na področju folklorne dejavnosti, ki ji, kot je dejala, pomeni izjemno potrditev dolgoletnega dela.

Skupino plesalk opisuje kot živahno, glasno in delavno. »Naša skupina je izjemno živahna. Kar poka od pozitivne energije – veliko se smejimo, vriskamo, plešemo in pojemo. Ampak ko delamo, delamo trdo. Sproščenost, ob kateri ustvarjamo, nam daje občutek domačnosti in povezanosti,« je poudarila. Kot je pojasnila, delo s plesalkami v zrelejših letih prinaša posebne razsežnosti. Članice prispevajo življenjske izkušnje, skrbnost in medsebojno podporo. Vaje zato niso samo učenje korakov, temveč kot poudarja umetniška vodja, prostor topline.

Jubilejni program

Rdeča nit letošnje prireditve je bila po besedah vodje želja po pridihu spektakularnosti – večer, ki gledalcu odpre oči in srce. »Želela sem veliko preteklosti, primernega poustvarjanja dediščine, obenem pa spogledovanje s sedanjostjo in prihodnostjo, saj tradicija lahko zaživi vedno znova,« je dejala Metka Knific Zaletelj. Tri od petih koreografij so bile ustvarjene posebej za jubilej. Kot je pojasnila vodja, ji je pri oblikovanju programa vedno pomembno, da gledalca ne le zabava, ampak ga navdihuje, mu ponudi novo znanje ali prikliče spomine. »Vedno si želim, da gledalec odide bogatejši, kot je prišel – z nasmehom in z občutkom, da je folklorna dejavnost lahko hkrati domače tradicionalna in drzno sodobna.«

Priprave na celovečerne prireditve so za plesalke velik izziv. V začetkih delovanja društva so bile pogosto negotove, danes pa dobro poznajo proces dela in se nanj znajo pripraviti. V zadnjih tednih vaj se veliko učijo tudi doma, s pomočjo videoposnetkov koreografij. »Ta njihova vztrajnost, samodisciplina in želja po dobrem nastopu so ključni elementi, zaradi katerih lahko kot skupina ustvarimo predstave na tako visoki ravni.«

Ples kot terapija

Za članice ples ni zgolj vadba. Je fizična, čustvena in družabna dejavnost. »Po vajah so cel dan dobre volje,« je povedala vodja in dodala, da skupina združuje različne značaje in izkušnje, a jih povezuje enaka želja: ustvarjati nekaj lepega. Po desetih letih delovanja je društvo postalo stalni kulturni ustvarjalec v lokalnem okolju. Razprodana dvorana za jubilejno prireditev je bila jasen kazalnik njihove prepoznavnosti. Cilji pa tudi za naprej ostajajo jasni: kakovostno delo, visoki standardi in hkrati skupinska povezanost ter užitek v plesu, petju in igri.