Zaročenci

V nemško govorečem območju je poznana pesem Verliebt, verlobt, verheiratet (zaljubljen, zaročen, poročen). Tak je bil običajni red tudi v naših krajih. Leta 1960 je bilo v Sloveniji 14.000 porok, lani jih je bilo 6300. Povprečna starost ženina leta 1960 je bila 29 let, lansko leto pa 37 let (za neveste za ista leta sta podatka 26 in 35). Torej število porok je močno padlo, starost pa se je dvignila. Vemo pa, da število partnerskih zvez močno narašča.

Enkrat mesečno predavam zaročencem. Zapišimo kratko nekaj misli s teh predavanj. Najprej se bodoča ženin in nevesta lahko zahvalita drug drugemu, da sta skupaj. K zgornjim podatkom moramo dodati močan porast samskih v družbi (ne samo v Sloveniji, velja za ves zahodni svet). Preprosto ni samo po sebi umevno, da srečaš človeka, s katerim sta pripravljena deliti sebe, posteljo, mizo … in vse, kar pride zraven. Res je tudi, da smo pri izbiri življenjskega sopotnika zahtevni. In prav je tako, saj odločamo o svojem življenju.

Ne glede na vse prigode in pripetljaje skupnega življenja je več lepega kot hudega. Ljudje v zvezah poročajo o višjih stopnjah zadovoljstva, več sreče in več zdravja. Zakaj se sploh poročiti? Zato ker poroka poveča zavezanost drug drugemu, poveča se medsebojno spoštovanje, odgovornost in večja je motivacija za izboljševanje odnosa. Prepirov ni manj, večja pa je motivacija za reševanje problemov. Pogosto pari, ki so dolgo časa živeli skupaj kot partnerji, po poroki povedo: »Nekaj je drugače, težko opisati, vendar zdi se mi, da si bolj pripadava. In imava manj izhodov in izgovorov.«

Danes nimamo več izgovorov, da ne vemo, kako izboljševati zakonske odnose. Na fakultetah, na spletu, pri terapevtih, v knjigah in na predavanjih je ogromno znanja, kako se lotiti izboljševanja odnosa med možem in ženo. Pretežno od vaju (zaročenca) je odvisno, kako se bosta imela. Ne moremo se več izgovarjati na starše in nepravilno vzgojo, na preveč dela, na krivdo drugega, ne lastno nemoč, na negotovost v svetu … Postanita drug drugemu najboljša prijatelja in postavita svoj odnos (zadovoljstvo, srečo, redno reševanje konfliktov …) na prvo mesto. Ne pozabita na pomen spolnosti. Spolnost ni samo nagon, temveč močno sredstvo povezovanja med zakoncema. Običajno nočemo govoriti o njej, vemo in čutimo pa njen pomen za odnos.

Od najinega odnosa je odvisna vzgoja otrok. Bolj ko sva midva dobro, lažja je vzgoja, prej bodo otroci postali samostojni in svobodno odšli od doma. Vmes nam bo pa lepo. Vzgoja otrok prinese ogromno lepega. In samo enkrat so otroci majhni, takrat nas nujno potrebujejo in nam pokažejo, kako si nas želijo. Nato odidejo. Od naju je odvisno, ali imamo lepe ali težke spomine. In ali se bodo radi vračali domov!