Dijaki so v simulaciji seje Sveta gorenjske regije obravnavali predstavitev lani spomladi potrjene Strategije prilagajanja gorenjske regije na podnebne spremembe. / Foto: Mateja Rant
Dijaki so v simulaciji seje Sveta gorenjske regije obravnavali predstavitev lani spomladi potrjene Strategije prilagajanja gorenjske regije na podnebne spremembe. / Foto: Mateja Rant
Z dijaki o podnebni prihodnosti
Dijaki treh gorenjskih srednjih šol so predstavili svojo vizijo prilagajanja na podnebne spremembe.
Škofja Loka – Na delavnici, ki so jo v okviru projekta prilagajanja Gorenjske na podnebne spremembe v torek pripravili v Sokolskem domu v Škofji Loki, so dijaki treh gorenjskih srednjih šol predstavili svojo vizijo prilagajanja na podnebne spremembe. Na srečanju, ki je potekalo pod vodstvom Razvojne agencije Sora, so sodelovali dijaki Biotehniškega centra Naklo, Gimnazije Kranj in Gimnazije Škofja Loka. »Namen delavnice ni le ozaveščanje mladih o prilagajanju na podnebne spremembe, temveč tudi njihovo aktivno vključevanje v razprave in postavljanje skupne vizije prihodnosti,« so poudarili v Razvojni agenciji Sora.
Dijaki so se tako v prvem delu postavili v vlogo odločevalcev na ravni gorenjske regije ter v simulaciji seje Sveta gorenjske regije obravnavali predstavitev lani spomladi potrjene Strategije prilagajanja gorenjske regije na podnebne spremembe. V drugem delu pa so mladi oblikovali svojo vizijo Gorenjske leta 2040 kot regije, ki je uspešno prilagojena na podnebne spremembe ter hkrati prijazna do prebivalcev, narave in gospodarstva. Dogodek je del širšega procesa priprave akcijskega načrta, ki izhaja iz omenjene Strategije prilagajanja Gorenjske na podnebne spremembe. Kot je pojasnila Nataša Beltran, so mladi ena od ranljivih skupin, povezanih s podnebnimi spremembami, in prav zato so se odločili, da jih bodo zelo aktivno vključili v pripravo akcijskega načrta in ga nadgradili z njihovimi idejami. »Gorenjska regija se kot prva v državi zelo aktivno in progresivno pripravlja na to, da bo odporna proti podnebnim spremembam, kar pomeni, da ne samo zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, ampak se pripravlja konkreten nabor ukrepov za povečanje odpornosti regije proti sušam, poplavam, vročinskim valovom in drugim podnebnim tveganjem.«
Po besedah mentorice dijakov Biotehniškega centra Naklo Mojce Logar so se v okviru svoje naloge odločili za širši pogled na trajnostno kmetijstvo: »Spremeniti je treba način kmetovanja, pa tudi potrošnje, da bo manj zavržkov hrane.« Dijak Aljaž Jakopič je poudaril pomen lokalne hrane in prilagodljivosti kmetijske panoge. »S pravilnimi kmetijskimi praksami lahko celo zmanjšamo vplive podnebnih sprememb.« Arne Zorman z Gimnazije Škofja Loka je med drugim opozoril na pomen trajnostnega in ne tako masovnega turizma, Lucija Zupan z Gimnazije Kranj pa je ob tem poudarila tudi dostopen javni prevoz tako za turiste kot domačine.