Vsak dan zaigra

Z nasmehom na obrazu in harmoniko v rokah je praznoval devetdeseti rojstni dan. S praznovanjem je zaznamoval častitljivo življenjsko pot, prepleteno z delom, predanostjo, ljubeznijo do družine in glasbe. Franci Ostrelič se je rodil v Spodnji Pohanci pri Brežicah. Pred izbruhom druge svetovne vojne se je njegova družina preselila v Pesje pri Krškem. Tam so si ustvarili dom na kmetiji, kjer je že kot otrok prijel za delo in zgodaj pridobil občutek za odgovornost in vztrajnost.

V tovarni srečal Mileno

Oče ga je nato poslal v kovinarsko šolo v Trbovlje. Kasneje bi moral kot mladenič odslužiti vojaški rok v Karlovcu, a mu je bolezen prekrižala načrte – že po treh mesecih so ga poslali domov, okrevanje pa je nadaljeval v Dvorski vasi. Zdravje mu je počasi ponovno omogočilo delovno življenje, ki ga je začel v tovarni v Zapužah. Prav tam je srečal svojo življenjsko sopotnico Mileno. Ustvarila sta si družino in postala starša hčeri Metki in sinu Franciju. Kasneje ga je poklicna pot vodila v tovarno v Tržič.

Zelo rad zaigra

Franci rad pove, da je njegov največji dosežek družina. Ob dveh otrocih se danes veseli tudi treh vnukov, Janje, Matica in Žana, ter pravnukov Ine, Ule in Maja. Ob družinskih srečanjih, praznovanjih in obiskih ne manjka topline, radosti in – kot se spodobi – harmonike. Ljubezen do glasbe je podedoval po očetu, a igranja harmonike se je naučil sam. Danes brez nje skorajda ne mine dan. Še pri devetdesetih letih vsak dan raztegne meh in zaigra – v veselje sebi in vsem, ki ga imajo srečo slišati. Njegova udeležba na številnih srečanjih harmonikarjev ni ostala neopažena; povsod ga spremljata pozitivna energija in preprost čut za veselje do življenja. Čeprav ga leta že malce upočasnjujejo, ostaja Franci še vedno povezan z naravo. Rad se odpravi na krajši sprehod in se zadržuje okoli domače hiše, kjer mu družbo dela stari znanec – njegov vrt.

Ob visoki obletnici so mu domači postavili mlaj, slišati je bilo pesem, zaigrala je harmonika. In med vsemi veseljaki je z nasmehom na obrazu in iskrico v očeh harmoniko raztegnil tudi slavljenec. Ob devetdesetem rojstnem dnevu so ga obkrožili tisti, ki jih ima najraje, in mu z nasmehi ter čestitkami pokazali, kako globoko cenijo njegovo prisotnost, modrost in vedrino. Franci Ostrelič je v devetih desetletjih okusil marsikaj – od vojne in bolezni do trdega dela in toplih družinskih vezi. In kot pravijo njegovi najbližji: naj še dolgo zveni meh njegove harmonike.