Vrnitev toplote

V zadnjih treh kolumnah pišemo o mrzlih rokah in nogah. Zapisali smo že, da je ta nadloga biološki odziv telesa na nevarno stanje, ki se zapiše v možgansko deblo. Gre za najstarejši del možganov, ki skrbi za preživetje. Našteli smo nekaj možnih vzrokov za mrzle okončine. Danes poglejmo, kako se lotiti reševanja mrzlih rok in nog. Pred začetkom telesne regulacije je vedno smiselno izključiti medicinske vzroke mrzlih okončin (npr. motnje prekrvavitve ali delovanja ščitnice). Ko so ti vzroki izključeni, se lahko osredotočimo na regulacijo živčnega sistema. Če hočemo problem rešiti dolgoročno, moramo iskati rešitev pri vzroku. Na začetku reševanja moramo jasno opozoriti, da ni hitrih rešitev. Ni tablete, ni nasveta, ni čarobne paličice, ki bi v hipu rešila to težavo. Zato si velja vzeti čas, potrpežljivost in veliko vztrajnosti. Ob redni praksi telesne regulacije (bomo natančno razložili) se prvi znaki izboljšanja mrzlih okončin pokažejo v od štirih do šestih tednih. Stabilnejša sprememba se običajno razvije v od treh do šestih mesecih, pri globlje zakoreninjenih vzorcih stalne vznemirjenosti človeka (hipervigilance) pa lahko traja od enega leta do dveh let. Zakaj tako dolgo? Vzorec v nas je star več desetletij, mi smo navajeni reševati probleme z razumom, možgansko deblo (kjer je skrit vzorec za mrzle roke in noge) pa se ne prepriča z razumom, telo potrebuje ponavljajočo se izkušnjo varnosti.

Hitrost spremembe ni odvisna le od vaj in tehnike izvajanja vaj, temveč od globine kronične notranje vznemirjenosti in od tega, ali oseba zmanjša preobremenjenost v vsakdanjem življenju. To je ključno. Če nekdo regulira sebe (z vajami) npr. 15 minut dnevno, potem pa 10 ur živi v kroničnem stresu, bo napredek počasnejši. Mrzle roke in noge se ne ogrejejo zato, ker delamo vajo za roke ali noge. Ogrejejo se, ko se v človeku spremeni notranji občutek varnosti in odgovornosti.

Vaje, ki jih bomo zapisali, so pomembne, vendar je še bolj pomembno, da vaje niso vaje, temveč da vaje postanejo način življenja. Kako vemo, da smo na pravi poti? Najprej opazimo majhne spremembe: mraz se seli, toplota pride in izgine, izdih postane daljši. Nato so obdobja toplote daljša, jutranja napetost manjša, ramena padejo nižje. In nekega dne opazimo, da na mraz sploh ne mislimo več – roke so večino dneva tople, trebuh mehkejši, telo bolj naše.

V naslednji kolumni bomo zelo konkretno in preprosto opisali, kako lahko telo počasi učimo nove izkušnje varnosti. Ne bomo ogrevali rok, temveč se bomo učili stati na tleh, zaznavali bomo varnost v prostoru, kako upočasniti dih in dovoliti, da nas nekaj nosi. Počasnost bo rdeča nit vrnitve toplote. Ko se v človeku zmanjša notranja pripravljenost na nevarnost, toplota v rokah in nogah pride sama.