Véliki teden

Izdelali smo butarice in jih nesli k blagoslovu. Smo v času največjih priprav na velikonočne praznike. Vedno se sprašujem, kaj so prazniki, kaj imam od tega, kaj mi dajo. Bolje kot se pripravim, več dobim. Rada izdelujem butarice. Tokrat so me prosili, če bi bila mentor staršem in otrokom, ki tega niso vajeni. Sem šla in pokazala, kako se izdela gubanca. Še pred cvetno nedeljo sem klepetala z gospodom, ki je prodajal butarice pred trgovino. Prijazno mi jo je ponudil. Velika je bila dobrih 40 centimetrov, bila je zgolj iz bršljina z jagodami. Cena je bila 15 evrov. Gospod je povedal, da bršljin nabira na Primorskem, da ne uporablja drugega cvetja, ker bi se obletelo. Butarice z barvastimi oblanci so dražje, saj je dela z barvanjem oblancev seveda več. Mislila sem si, moje butarice so še enkrat večje. Znanka z Dolenjske me je seznanila s tamkajšnjim pravilom, da mora biti v butarici sedem vrst različnega lesa. Sedem vrst lesa, si mislim, te pred trgovino nimajo sedmih vrst različnega lesa. Ker lesa sedaj ne morem nabirati sama, sem za to prosila domače. Prinesli so gabrove, leskove in bukove veje, kar je služilo za ogrodje. Dodali smo oljko in cipreso, pa brinj in veje domačih grmov (cvetove magnolije, forzicije, japonske češnje, vrbe). No, pa se je nabralo več kot sedem vrst lesa in to je bila letošnja novost. Cvetna nedelja je mimo. Ta teden gospodinje čistijo, pečejo in pripravljajo potico, prato in vse druge dobrote. Za čiščenje sem angažirala otroke. Dekleta so se pogovarjala s prijateljicami in te so prav tako pomagale staršem in starim staršem pri čiščenju oken. Potem mi reče Eva: »Ne vem, kaj gospodinje tako travmirajo glede vseh teh oken in pospravljanja. Ko bo odcvetel regrat, bodo okna zopet vsa rumena in to bo čez kakšnih 14 dni. Zakaj ne bi počistili oken tedaj?« Saj imajo prav. Včasih je navada cokla tradicije, skušam pa ji povedati, da se nam z leti te navade ne zdijo več tako zelo neumne. Če bi kupila pet butaric, bi bilo to vredno dobrih 100 evrov. Mislim si, toliko je vredno moje znanje in spretnosti izdelovanja butaric. Veliko večjo vrednost ima veščina, neprecenljivo vrednost pa navada, ki gre iz roda v rod. Pri nas smo nesli butarice, nekje gubance ali begance, na Dolenjskem pušelj, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop ali pugelj, v Kranjski Gori parkelj, na Primorskem vejo ali vivnik. Eni ste nesli le oljčne veje. Nekateri boste pekli potice, drugi prato, eni boste barvali pirhe, drugi jih boste kupili. Nekateri boste vsi prežarčeni in napolnjeni od praznikov, drugi boste utrujeni, nekateri ne boste delali ničesar niti ne boste nikamor šli. Kakor se boste odločili, bo prav.