Tevje
Uprizoritev VELIKANI _ plastične krajine je navdušila prisotne že na minuli četrtkovi generalki, premiera v petek pa je bila pričakovano razprodana. Predstava je nastala v produkciji Zavoda Odprti predali Kranj s podporo Mestne občine Kranj ter v koprodukciji s Hišo otrok in umetnosti Ljubljana in Zavodom Carnica, ki vodi Layerjevo hišo v Kranju. Jeseni VELIKANI _ plastične krajine načrtujejo gostovanje v Ljubljani.
Za koncept, oblikovanje prostora, kostumografijo, koreografijo in režijo predstave je poskrbela Ajda Tomazin, v soustvarjanju in s plesom se je izkazala pedagoginja in plesalka Špela Premelč, glasba je avtorsko delo Drejca Pogačnika in Saša Tepine, risana animacija pa ilustratorja in ustvarjalca računalniških igric Martina Mejaka.
Plesno-vizualna uprizoritev VELIKANI _ plastične krajine je namenjena različnim generacijam, zanimivo pa je videti, kako se nanjo odzovejo otroci – sicer presenetljivo dobro. Publiki je predstavljena v zanimivem formatu, saj vsi, od plesalke do poslušalcev oziroma gledalcev, sodelujejo v svetu »silent disca«, kjer slušalke predstavljajo stik z glasbo oziroma performansom. To ustvarja določeno intimo v sicer javnem prostoru. Ko bi ne bili v časih prisotnosti covida-19, bi bila predstava lahko precej bolj interaktivna, kar začutimo pri dogajanju na odru.
Skozi predstavo, ki je ekološko kritična in trajnostno naravnana, spoznamo velikane plastične krajine, ki so »sešiti« iz recikliranih plastičnih vrečk: človeka, oblak in ledeno goro; ter kako imajo naša dejanja posledice v prihodnosti na drugem koncu našega planeta prek relacije vzroka in posledice – teorije učinka metulja. Velikani predstavljajo metaforo za zavedno in nezavedno delovanje človeka. Skozi poetično plesno-vizualno zgodbo publika spozna, kako odvržen odpadek pripomore k lomljenju ledene gore, podnebnim spremembam ali nastanku otokov plastike v oceanu.
Velikani imajo korenine v avtorskem delu Ajde Tomazin z umetniško študijo Net in Work v Frankfurtu v Nemčiji (2011–2014), leta 2020 je razvila plesno instalacijo s slušalkami ICEBERG _ the giant v javnem prostoru, ki je bila del Festivala Ukrep ter Festivala Reciklart v Ljubljani; v Kranju pa v okviru festivalov Kalejdoskop in BIEN Kranj.
V Nemčiji je Ajda Tomazin magistrirala iz koreografije in performansa. Sedaj je samozaposlena kot koreografinja in oblikovalka. Deluje doma in v tujini. Že kar lep čas se posveča plesnim predstavam za otroke, mlade in starostnike. Zlasti pri otrocih se ji zdi zelo pomembno, da ti dobijo izkušnjo abstraktnega že v mladosti, ker to pomeni, da bodo kasneje hodili v galerije, gledališča. »Sodobno avtorsko gledališče je prihodnost in se mi zdi v tem primeru zelo pomembno vztrajati,« pove ustvarjalka.
Nosi predstava kakšno posebno sporočilo, povprašamo. Tomazinova ne olepšuje. Upa, da se res zavemo, kaj vse odlagamo in spoznamo, kakšna bo prihodnost. Ne gre za predstavo s srečnim koncem. Pravzaprav niti ne vemo, kakšen bo konec, pravi. Nadaljuje, da iz neke poetike ta gledalca zagotovo vrže v grobo realnost (plastike), ki pa je ustvarjena zavestno. Avtorica poudari še pomen atmosfere, ki jo predstava kot taka ustvarja.