Nika Droljc, Pirševo: »Pri meni so novoletne zaobljube običajno po petnajstih dneh zvodenele, zato se z njimi že nekaj let ne obremenjujem več. Življenje nam vsak dan prinese naproti nekaj novega, vsak dan je svoj izziv, vsak dan prinese drugačne potrebe in želje. Zdi se mi, da zaobljube včasih postanejo ovira na poti.« / Foto: Špela Šimenc

Katarina Berlec, Motnik: »Ne dajem si zaobljub, vezanih na začetek leta. Včasih sem to počela, pa se jih nikoli nisem držala, zato sem odnehala. Dajem pa si zaobljube sproti, čez leto, ko se odločim, da bi rada dosegla določeno stvar. Te se mi zdijo bolj uresničljive, ker pridejo res z željo ali določeno potrebo.« / Foto: Špela Šimenc

Kristijan Kropivšek, Češnjice: »Običajno si ne zastavljam novoletnih zaobljub, nikoli nisem imel te navade. V tem novem letu pa si, malo za šalo, res želim, da bi zjutraj prej začel vstajati. Vsaj ob pol šestih, če ne še prej. Če zjutraj ne vstaneš pravi čas, se cel dan zavleče. Bomo videli, kako uspešen bom pri tej kar zahtevni zaobljubi.« / Foto: Špela Šimenc

Nina Semprimožnik, Motnik: »Poskušam si zastaviti novoletne zaobljube, niso pa nič kaj posebnega. Zelo preproste in hkrati težko ulovljive. Želela bi si več prostega časa in predvsem manj stresa v življenju. Vsako leto si zastavim podobne cilje, tam do marca mi uspeva, potem pa vedno slabše. Mogoče pa bo letos drugače.« / Foto: Špela Šimenc

Martina Piskar, Motnik: »Moja letošnja osebna novoletna zaobljuba je, da bi res v vsakem dnevu skušala najti nekaj dobrega, da bi dobro prevladovalo nad manj do­brim. Da bomo vsi skupaj malo bolj pozitivno in optimistično zrli v svet, ker življenje je prekra­tko, je hitro minljivo, zato je treba živeti polno vsak dan.« / Foto: Špela Šimenc