Vadba Dihamo z naravo znova septembra

Kranj – Pod okriljem Društva Šola zdravja poleg celoletne jutranje vadbe po metodi 1000 gibov izvajajo tudi brezplačno tedensko vadbo Dihamo z naravo, ki pa je ta čas že na poletnem premoru. Vadbe Dihamo z naravo julija in avgusta ni, jesenski cikel pa bodo začeli septembra. »Vadba je letos v pomladnih mesecih potekala kar v 34 skupinah v 24 občinah po Sloveniji. Čeprav je bilo vreme muhasto, smo od začetka marca do konca junija zabeležili več kot dva tisoč posameznih obiskov vadbe,» je pojasnila Barbara Mlakar iz Društva Šola zdravja. Vadba je letošnjo pomlad potekala tudi v šestih gorenjskih občinah: v Kranju so zasnovali dve skupini, po eno pa v Bohinju, Žireh, Kamniku, Domžalah in Mengšu.

Vadba Dihamo z naravo je po besedah Mlakarjeve preprosta, a izjemno učinkovita oblika gibanja na prostem, ki združuje dihalne vaje, raztezanje, sproščanje in zavedanje telesa. Vadba poteka v naravnem okolju, v parkih, na travnikih ali ob robu gozda, kjer udeleženci skozi gibanje in dihanje vzpostavljajo stik s seboj, z naravo in z drugimi. Namenjena je vsem generacijam, še zlasti pa starejšim, ki si želijo ohranjati vitalnost, gibljivost in dobro počutje.

Da bi bolje razumeli učinke vadbe, je društvo izvedlo anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 174 vadečih. »Rezultati so pokazali, da je večina udeležencev starejših od 65 let, kar 85 odstotkov pa jih je upokojenih. Večina anketirancev poroča, da se na splošno počutijo dobro, čeprav z manjšimi težavami. Približno polovica ima zdravstveno stanje, ki zahteva zdravniško oskrbo, a jih to ne ovira pri redni udeležbi,« je razložila Mlakarjeva. Kar 77 odstotkov udeležencev je izrazilo željo po druženju in sodelovanju v skupinskih dejavnostih, 85 odstotkov pa ceni mnenja drugih – tudi če so drugačna od njihovih. To po navedbah Mlakarjeve kaže, da vadba ni le fizična aktivnost, temveč tudi pomemben socialni prostor. »Dihamo z naravo torej ni le telesna aktivnost – je tudi prostor za sprostitev, druženje in krepitev notranjega ravnovesja. Udeleženci poročajo o izboljšanem počutju, večji umirjenosti, boljši kakovosti spanja in večji povezanosti z drugimi,« je poudarila.