V tretje gre rado

Priljubljeno povest o črni ženi Nigani Die schwarze Frau (Črna žena) tirolskega pisatelja Reimmichla je leta 1910 prevedel Gregor Žerjav. Za letošnji oder Poletnega gledališča Studenec je zgodbo o lepoti, zapeljivosti in neukrotljivi nestanovitnosti romske princese priredil in režiral Alojz Stražar, pod glasbo pa se tudi tokrat podpisuje Slavko Avsenik mlajši. V glavnih vlogah boste lahko spremljali Gregorja Ravnika, Katarino Zorec in Jerico Steklasa, ne bodo pa manjkali tudi drugi, znani in manj znani obrazi poletnega gledališkega odra v Studencu, saj v predstavi nastopa več kot štirideset igralcev pevcev in statistov. V živo predstavo spremlja Komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec, zbor pa sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika.

»Domača gledališka predstava, ljudska igra s petjem, temelji na zgodovinski povesti iz Gorenjske iz težkih, žalostnih časov. Predstava je v preteklosti že doživela več uprizoritev, tokrat pa bo prvič vključevala številne pesmi z novo vsebino in glasbo Slavka Avsenika mlajšega,« pravi njen režiser Alojz Stražar, ki nam je pred časom na tiskovni konferenci zaupal, da bo Črna žena pravzaprav letos uprizorjena že tretjič. Prvič jo je namreč režiral za neko manjšo dvorano in že takrat je občinstvo pokazalo veliko zanimanja zanjo, drugič so jo potem že igrali v Studencu in tretjič bo ravno tako uprizorjena na studenškem odru – premiera bo v soboto, 19. julija, ob 21. uri, potem pa bo do sredine avgusta sledilo še devet ponovitev predstave.

Zgodba Črna žena je sicer v prvi vrsti zgodba o prvinskosti, ljubezni in zvestobi, a Stražar meni, da je kar napeta. Upa, da bo občinstvo v njej uživalo.

V naslovni ženski vlogi, kot temperamentna romska princesa Nigana, se bo predstavila Jerica Steklasa, sopranistka, ki je sicer vajena raznolikih odrov, sedaj pa blesti na Dunaju. Razveselila se je povabila, ki ji bo omogočilo nastopanje pred domačim občinstvom, česar se še posebno veseli. Ko se je pripravljala na vlogo strastne in neposredne romske princese, dekleta, ki reče vse, kar misli, je imela pred očmi predvsem to, kako bi lik približala ljudem. »Da bodo ljudje začutili in videli, od kod izhaja – ter zato izreče stvari tako, kot jih,« pravi.

Lik Franceta Bregarja, posestnika in njenega moža, igra Gregor Ravnik, ki je kar stalni obraz studenških poletnih predstav; potem pa je tu še njegova druga žena Zalka, ki jo igra Katarina Zorec in je pravo nasprotje romske princese. Nekaj igralskih izkušenj Zorčeva že ima, odrski izziv pa je sprejela z odprtimi rokami.

Tudi Slavko Avsenik mlajši se veseli sobotne premiere. Letošnja predstava ga je pritegnila predvsem zaradi nekoliko drugačnega elementa, saj ima romski pridih. Z nestrpnostjo pričakuje odziv občinstva in meni, da bo predstava lepa ter zanimiva.