V barvah tradicije

Kamnik – Gre za največji etnološki festival v Sloveniji, ki že več kot pol stoletja privablja na desettisoče obiskovalcev. Prireditev je svoje prve korake naredila septembra 1966. Takrat si verjetno ni nihče predstavljal, da bo festival, ki ga ob podpori Občine Kamnik organizira Zavod za turizem in šport Kamnik, zrasel v eno največjih in najprepoznavnejših slovenskih etnoloških prireditev, ki jo poznajo tudi mnogi onkraj meja države. »Dnevi narodnih noš niso samo festival, so dokaz, da znamo Kamničani stopiti skupaj in ustvariti nekaj, kar presega lokalne okvirje,« je ob odprtju dejal direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec. Župan Matej Slapar je poudaril, da je narodna noša v preteklosti simbolizirala slovenstvo in narodno zavest, danes pa jo razumemo kot izraz ponosa, pripadnosti ter spoštovanja do dediščine naših prednikov.

V ospredju Bela krajina

Organizatorji so letos veliko pozornosti namenili Beli krajini, ki se je predstavljala kot osrednja regija. Poleg bogastva noš so denimo predstavili tudi belokranjsko pisanico ter pripravili delavnico belokranjske pogače. Čeprav je v ospredju narodna noša, festival presega zgolj okvir oblačilne dediščine. Z več kot 80 razstavljavci, 600 nastopajočimi in bogatim spremljevalnim programom predstavlja tridnevno dogajanje, ki združuje tradicijo, glasbo, kulinariko, rokodelstvo in druženje. Petkovo odprtje je zaznamoval koncert Mestne godbe Kamnik, nastop kamniških mažoretk ter plesno-glasbena predstava Zeleni Jurij, ki je nastala v sodelovanju Plesnega kluba ŠinŠin in Gašperja Selka. V soboto so obiskovalci lahko spoznavali tradicionalne obrti – od pisanic do pridelave volne in lanu – ter se prepustili večernemu vzdušju ob glasbi Domna Kumra in Slovenskih muzikantov.

Nedeljski vrhunec

Vrhunec dogajanja pa je bila tudi letos nedeljska povorka narodnih noš, ki je skozi ulice Kamnika popeljala več kot dva tisoč udeležencev iz Slovenije in tujine. Spremljala jo je nepregledna množica obiskovalcev, ki so s ponosom in navdušenjem spremljali raznolikost kostumov, korakov in melodij. Barvit sprevod je bil več kot le estetski prikaz – bil je simbol povezanosti med generacijami, kraji in narodi.

Slavnostni govornik, zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, je obiskovalcem ponudil strokovni pogled na pomen oblačilne dediščine in narodnega pripadnostnega kostuma. Poudaril je, da gre za izumljeno tradicijo, ki se je oblikovala od 19. stoletja naprej in je služila predvsem izražanju narodne pripadnosti. »Narodnopripadnostnih kostumov in oblačilne dediščine ne določajo le oblike, ampak predvsem vsebine in nameni. V nekaterih družinah predstavljajo vezi s predniki, saj se občasno oblačijo v kostume, ki jih hranijo že več generacij. Prav zato so tudi Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku pomembni za sooblikovanje naše narodne zavesti in širše tudi državljanske vzgoje,« je poudaril in opozoril na potrebo po jasnih pravilih glede oblačilnih videzov in njihovih regionalnih različic.