Una

Tokratni izlet je bil namenjen obisku voda v Bosni. Bilo je ravno po dežju, da so bili vodostaji vseh rek veliki, ne pa nevarni. Janez je opravil del poti kot predogled že poleti, tokrat mi je želel pokazati lepe vode, lepe reke. Prvo naravno čudo sva opazovala v kraju Slunj. Celoto lepega ustvari voda in kamen – lehnjak. Ob posebnih pogojih se iz vode izloča kalcijev karbonat. Ta teče preko listov, mahov, skeletov živali. Na teh živih organizmih se nabira kalcijev karbonat. Zaradi kislin in kemičnih reakcij te rastline in živi organizmi okamnijo. Tako nastane lahka, luknjičava in porozna kamnina lehnjak, ki je zelo priljubljena v gradbeništvu – za fasade, obloge. Celoten izlet je zaznamoval kraški svet, kjer se prepletajo lehnjak in apnenec, rastje in voda, soteske in kanjoni. Slunj je kraj na Hrvaškem, kjer je naravno čudo ustvarila reka Sljunčica. Zdi se, kot da bi bili ljudje ujeti med vodo. V teh hišah se prepletata sodobni turizem in nekdanji duh življenja. Pot sva nadaljevala do Bihaća. Tam sva prespala v hotelu ob reki Uni. Bivati ob reki je čudovito, še posebej, če je v varnem vodostaju njenega korita. Da globalizacija nima meja, so naju v hotelu stregli natakarji iz Indije. Ravno prispeli so. V Bosni večina mladih in dela zmožnih pobegne v tujino, na zahod. V Bosno pridejo drugi tujci, običajno z vzhoda. Je že tako, da je običajno zahod bolj razvit od vzhoda in sever bolj od juga. In tako se ljudje selijo, s trebuhom za kruhom. Pot sva nadaljevala na Japodske otoke. Una je tukaj ustvarila jez in otok. Območje so prikupno uredili v duhu zgodbe starodavnega ljudstva. Naslednje čudo je bil Štrbački Buk. Celotno območje spada v narodni park Una. Poleti je tukaj veliko ljudi, v tem času jih ni. Včasih so se ljudje z vlakom vozili na delo. Danes čakajo turiste. Prihajajo s celega sveta. Čudo prečudovito je ta buk – slap. V Sloveniji nimamo takega slapu. Voda pada z velikim naklonom in postopom. Prečudovito. Nadzornik narodnega parka je pobiral vstopnino. V kratkem pogovoru pove, kaj vse delajo, kakšne težave imajo. Naslednji slap je Martin brod, zopet velik slap, ki praktično teče skozi vas. Potem sva nadaljevala pot v Drvar. Tukaj se je čas in razvoj ustavil. Kot da bi prišel v leto 1960. Ni kaj reči, če ni razvoja, je tako, kot je. Kako ne bi mladim privoščil boljšega življenja kjer koli, le tam dol ne. Zvečer sva prišla v Jajce. Mesto, ki ga zopet zaznamuje slap in spomin na AVNOJ. Vračala sva se preko Banjaluke. Imela sva posebno srečanje s policistom. Zaradi prehitre vožnje bi morala plačati visoko kazen. Policist je predlagal, če se lahko dogovorimo kako drugače. Rumeni bankovec, ki ga je ta isti uslužbenec spretno stisnil v roko, nama je omogočil nadaljevanje poti. Pojdite na izlet ob reki Uni, presenečeni boste.