Ugasnimo alarm

Danes poglejmo, kako se lotiti sprememb v sebi, da se bo v telesu povečala toplota. Predvsem v rokah in nogah. Za vse vaje, ki jih bomo opisali, je ključno, da jih izvajamo počasi. Zelo počasi. Počasnost je signal telesu (in možganskemu deblu), da ni nevarnosti. Za začetek si vzemimo 3 minute. Sedimo ali ležimo. Brez preverjanja sebe in okolice, brez popravljanja drže telesa, brez preverjanja dihanja. Osnovna misel naj bo »ni mi treba spreminjati«, »nič mi ni treba storiti«. Če pride skrb za otroke, si recimo: »Ta trenutek mi ni treba skrbeti za otroke.« Če pride misel na službo, si recimo: »Ta trenutek mi ni treba skrbeti za službo.« … Na ta način se umiri del možganov, ki razmišlja (korteks). Če med vajo začutimo nelagodje ali telesno napetost, ni treba vztrajati. Lahko odpremo oči, se rahlo premaknemo ali preidemo na zaznavanje opore. Nato sledi:

OPORA (gravitacija). Počasi. Zaznavam težo svojega telesa. Zaznam težo glave, trupa, zaznam, kako medenica nosi težo zgornjega dela telesa, zaznavam prenos teže preko stegen in kolen do stopal. Preverim: »Ali jaz nosim samega sebe ali tla nosijo mene? Ali se trudim za ravnotežje ali me stol podpira? Ali glava drži sama sebe ali počiva na hrbtenici? Ali se zgornji del telesa udobno uleže v medenico?« Dam si dovoljenje: ni mi treba sodelovati pri gravitaciji. »Ali se lahko samo za dva odstotka manj trudim držati svoje telo? Imam dovoljenje biti težak in tla (stol) lahko nosijo mene! To mi je dano.«

PROSTOR (eksterocepcija). Počasi in mehko poglej po prostoru. Ne analiziraj. Samo ozavesti, kateri predmeti so zelo daleč (pogled skozi okno), kateri daleč, kateri blizu, zelo blizu. Primerjaj razdalje teh predmetov do sebe. Ozavesti, od kod prihaja svetloba, kje v prostoru je več svetlobe, kje je senca. Zaznaj barvne kontraste, zaznaj različno velikost predmetov. Mehko glej le predmete, ki se ne premikajo. Dovoli, da pogled počiva 30 sekund na enem predmetu. Z očmi pobožaj robove prostora ali predmeta. Dovoli, da prostor pride do tebe. Svet obstaja brez moje kontrole. Lahko gledam, ne da bi reagiral.

MEJA (propriocepcija). Počasi. Moje telo je v tem prostoru. Zaznaj, kje v prostoru je tvoje telo, zaznaj stik stopal s tlemi, stik hrbta s stolom. In moje telo ima meje. Koža je meja. Zaznaj stik kože in zraka ter kože in tkanine. Na koncu moje kože se jaz končam in začne okolica. Jaz tu, drugi tam. Ko stopalo zazna tla, glava ne beži. Ali čutim sredino glave, sredino prsnega koša, sredino medenice? Ali čutim lopatice in razdaljo med njima? Naredi tri zelo počasne korake in zaznaj prenos teže s pete na prste in noge na nogo. Oblika se premika, meja ostaja. Počasnost je varnost, ne naloga.