Tudi stročnice del kulinarične dediščine

Strahinj – Na 28. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije so letos v ospredje postavili stročnice. Kot je ob tem pojasnila dr. Helena Lesar iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije, gre za tekmovanje, ki je bilo v začetku namenjeno izključno biotehniškim šolam. »Zdelo se nam je, da so biotehniške šole večkrat v neenakem položaju v primerjavi z gimnazijami, ki imajo več možnosti udeležbe na različnih tekmovanjih. Na tekmovanju združujemo praktični in raziskovalni del – mladi morajo pripraviti raziskovalno nalogo ter jo podkrepiti tudi s praktičnim delom.« Izhodišče raziskav je predstavljala zbirka knjig Gastronomija Slovenije avtorja dr. Janeza Bogataja, mladi pa so na koncu stročnice uporabili tudi v različnih jedeh, ki so jih predstavili žiriji. Kristina Frlic, inž. živ., koordinatorica tekmovanja iz Biotehniškega centra (BC) Naklo, je ob tem dejala, da je tudi za samo šolo tekmovanje zelo pomembno: »Mladi raziskujejo, spoznavajo preteklost v povezavi s sedanjostjo in uporabljajo metode, kot so intervjuji in ankete. To je tesno povezano z njihovim izobraževanjem, hkrati pa spodbuja razumevanje lokalne kulinarike.«

Na tekmovanju je sodelovalo osem raziskovalnih ekip in nalog – od osnovnošolcev, srednješolcev do študentov višjih strokovnih šol, ki so raziskovali stročnice. Predstavnica žirije dr. Jasna Fakin Bajec, ki je naloge ocenjevala skupaj z dr. Stojanom Kostanjevcem, mag. Marleno Skvarča in dr. Martino Erjavšek, je ob tem poudarila pomen izkustvenega učenja: »Takšne naloge so ena izmed oblik, kako se lahko mladi preko izkustvenega učenja učijo – ko raziskujejo, sprašujejo in ugotavljajo, kaj se danes dogaja.«

Stročnice le redko

Ob pogovoru z mladimi smo izvedeli, da stročnice le redko zaidejo na njihove krožnike. Sara Habe Toporiš iz Višje strokovne šole BC Naklo, ki je skupaj z Uršo Stare raziskovala lečo, je ob tem povedala, da sta imeli do leče kar nekaj predsodkov. »Pred tole raziskavo leče ni bilo nikoli na najinih jedilnikih. Sva pa ugotovili, da je lahko zelo okusna.« Tia Prešeren, Tadeja Osredkar in Manca Šturm pa so raziskovale stročnice njihovih babic. Kot nam je povedala Tia, stročnic ne jedo pogosto, največkrat je to fižol, za žirijo pa so pripravile čičerikin namaz s peteršiljem, lečine palačinke, fižolovo juho, sojine polpete in loško mešanico.

V kategoriji osnovnih šol je na koncu prvo mesto osvojila Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj z nalogo Stročnice na robu revolucije, ki so jo pripravile Adriana Jakovljević, Iza Džuzdanović in Kaja Drljača. Med srednjimi šolami je zmagala naloga z naslovom Kar je zraslo na njivi, je končalo na krožniku: Stročnice v Posavju avtorice Maje Smrekar iz GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma. Med študenti pa je slavila naloga z naslovom Bob – pozabljena stročnica v slovenski kulinariki in etnološki dediščini avtoric Marije Zore, Eme Stanonik in Tajde Jaušovec iz BC Naklo.