Tri desetletja mlade radovednosti

Televizijska oddaja Male sive celice, ki že tri desetletja razveseljuje, navdihuje in izobražuje slovenske osnovnošolce, letos praznuje častitljiv jubilej. Prvo oddajo je Televizija Slovenija predvajala 26. oktobra 1994. Ustvaril jo je režiser Njegoš Maravič, prvi voditelj pa je bil legendarni igralec Pavle Ravnohrib, ki je oddaji dajal prepoznaven glas, ritem in karizmo kar 22 sezon zapored. Od takrat do danes je kviz, namenjen osnovnošolcem, prehodil dolgo pot in ostal relevanten, sodoben ter vedno osredotočen na svoj glavni cilj – spodbujanje znanja, radovednosti in ustvarjalnosti med mladimi. V tem obdobju se je oddaja uveljavila kot sinonim za pametno zabavo in kot prostor, kjer se znanje prepleta z navdušenjem, napetostjo in ekipnim duhom. Leta 2016 je oddaja doživela temeljito prenovo. Ustvarjalci so v sodelovanju s pedagoškimi strokovnjaki in na podlagi odzivov osnovnošolcev pripravili nov koncept, ki temelji na predpostavki, da imajo otroci več vrst inteligentnosti. Vprašanja v kvizu se tako posvečajo različnim intelektualnim spretnostim – jezikovni, glasbeni, matematični, gibalni, prostorski in medosebni.

Kot je pojasnila urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar, je ključ do dolgoletnega uspeha Malih sivih celic v tem, da se oddaja ves čas prilagaja. »Oddaja živi že tri desetletja, ker se prilagaja času in načinu gledanja televizije. Njena dolga doba pa je tudi posledica vključevanja vseh šol po Sloveniji – vsaka, tudi najmanjša šola, ima možnost, da sodeluje v oddaji. To je oddaja, ki seže v vsako, še tako majhno slovensko šolo in ji omogoči, da aktivira možgane svojih učencev na zdrav tekmovalen način,« je poudarila.

Impresivne številke

V tridesetih letih so ustvarjalci posneli kar 752 oddaj, gostili več kot 3200 tekmovalcev in pripravili več kot 24.000 vprašanj. Vsako vprašanje, ki se znajde v kvizu, je rezultat skrbnega načrtovanja in večkratnega preverjanja. Vprašanja temeljijo na Bloomovi taksonomiji in jih pogosto oblikujejo doktorji znanosti, pedagogi ter strokovnjaki, ki tesno sodelujejo z mladimi in poznajo njihovo vsakodnevno okolje, izzive in interese. Urednica pojasnjuje, da so vprašanja zastavljena tako, da mladim omogočajo razmišljanje, povezovanje znanj in iskanje odgovorov tudi na podlagi izkušenj, ne le suhoparnega pomnjenja. »Izbor tem in vprašanj je naša najpomembnejša naloga v oddaji. Trudimo se, da so vprašanja vedno čim bolj raznolika, se pravi, da pokrijejo vsa področja, s katerimi se otroci, mladostniki dnevno srečujejo tako v šoli kot tudi v življenju, se pravi iz njihovih prostočasnih dejavnosti, hobijev. Predvsem pa se vedno znova tudi trudimo, da so vprašanja taka, da se njih dotikajo neposredno.«

Dokumentarni film 30 let radovednosti

Ob jubileju je nastal tudi dokumentarni film z naslovom 30 let radovednosti, ki bo premierno predvajan v jutri, 31. maja, ob 10.10 na TV SLO 1 (ponovitev 16. junija ob 17.50). Film skozi pripovedi tekmovalcev, voditeljev in ustvarjalcev predstavi tri obdobja v zgodovini oddaje – čas Pavleta Ravnohriba, obdobje Nika Škrleca ter aktualni čas, ko oddajo vodita Juš Milčinski in Rok Škrlep. »Dokumentarni film je ideja celotne ekipe. Želeli smo zajeti tri obdobja različnih voditeljev oddaje. Povabili smo tekmovalca iz časov legendarnega Pavleta Ravnohriba, tekmovalko iz obdobja, ko je oddajo vodil Nik Škrlec, in tekmovalko, ki je sodelovala, odkar oddajo vodita Juš Milčinski in Rok Škrlep. Skozi to premiso treh desetletij, treh različnih generacij voditeljev in generacij tekmovalcev smo želeli nekako prikazati, kako se je oddaja razvijala,« je pojasnila Maruša Prelesnik Zdešar.

Vizija za naprej

Oddaja se kljub spremembam medijskih navad mladih še naprej uspešno povezuje z občinstvom. V času, ko so otroci obdani z digitalnimi vsebinami, podkasti, spletnimi portali in družbenimi omrežji, se zdi ključno, da kviz ostane kakovosten. »Otroški in mladinski kvizi imajo prihodnost. Pomembno je, da sodelujemo s šolami, da gradimo na kakovosti in sledimo razvoju tehnologije ter interesov mladih,« je dejala urednica.